Dec 26, 20236 min read

Pet dogodkov leta 2023, ki si jih bomo zapomnili

Počasi bomo vstopili v leto 2024. Minulo leto pa za sabo pušča tako lepe kot tudi grenke spomine. Med drugim te vključujejo številne menjave stolčkov v državnem zboru in sumi korupcije. Na primer KPK je proti nekdanji ministrici za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik uvedla preiskavo zaradi domnevnih nepravilnosti in NPU je uvedel preiskavo proti premierju Robertu Golobu zaradi domnevnih kršitev integritete in političnih pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Prišlo pa je tudi do nekaj pozitivnih premikov, na primer začele so veljati spremembe družinskega zakonika, ki zakonsko zvezo opredeljujejo kot skupnost dveh oseb in omogočajo posvojitev otroka tudi istospolnim parom. Dogajanja je bilo ogromno, me pa v tokratnjem prispevku povzemamo ključne zadeve, ki si jih bomo zapomnile iz leta 2023.

1. Minulo leto si bomo najbolj zapomnili po poplavah

Ključno: Slovenija je v letu 2023 doživela najhujšo naravno katastrofo v svoji zgodovini. Skoraj dve tretjini države so zajele izjemno intenzivne padavine. To je povzročilo hitro naraščanje gladine rek in drugih vodotokov, kar je sprožilo uničujoče poplave in celo vrsto zemeljskih plazov. Svojo izkušnjo s poplavami je opisala tudi naša Klavdija. Podrobno: Najbolj prizadete regije so bile Zgornja Savinjska dolina, kraji ob Savinji, Koroška, deli Gorenjske, osrednja Slovenija, Podravje in Pomurje. Voda je z rušilno močjo uničevala stanovanjske in poslovne objekte, infrastrukturo, gozdove, polja in drugo premoženje. Zaradi poplav je bilo potrebno evakuirati prebivalce, aktivirani so bili državni načrti zaščite in reševanja, na pomoč so prišli vojska, policija, civilna zaščita, gasilci in prostovoljci.

Posledice poplav so bile obsežne. Celotna škoda, ki vključuje stroške sanacije in dolgoročnih ukrepov, je bila ocenjena na 99 milijard evrov. Prizadetih je bilo 183 občin, v gospodarstvu je bila škoda ocenjena na približno 400 milijonov evrov, v kmetijstvu pa na 145 milijonov evrov. Zaradi uničenih domov je bilo potrebno poiskati nadomestne lokacije za približno 330 hiš, med drugim v Strugah in Braslovčah. Skupno je bilo prizadetih okoli 6000 objektov. Dne 14. avgusta je bil razglašen dan solidarnosti in dela prost dan, ki je bil namenjen pomoči vseh, ki so lahko pomagali, pri odpravi posledic ujme. Pri tem je sodelovalo več kot 25.000 gasilcev iz vse države, na tisoče prostovoljcev, pripadnikov civilne zaščite, Rdečega križa in Karitas.

Zanimivo: Državni zbor je potrdil rebalans proračuna, ki je za pomoč prizadetim in odpravo posledic poplav namenil 520 milijonov evrov, kar je povečalo proračunski primanjkljaj s 45 na 49 odstotkov BDP.

2. Prazne denarnice

Ključno: Slovenija, kot mnoge druge države, je doživela znatno povečanje cen energentov in hrane. To je bilo deloma posledica globalnih tržnih trendov, vključno s posledicami pandemije COVID-19 in geopolitičnih napetosti, ki so vplivale na dobavne verige in proizvodne stroške.

Podrobno: Inflacija je v Sloveniji v letu 2023 dosegla visoke ravni, kar je povzročilo zaskrbljenost med prebivalci in vladnimi uradniki. Višja stopnja inflacije je zmanjšala kupno moč in povzročila finančne pritiske na gospodinjstva in podjetja.

Vlada se je odzvala z ukrepi za blaženje vpliva visoke inflacije in draginje. Med te ukrepe spadajo subvencije za energente in hrano, davčne olajšave in ciljno usmerjena finančna pomoč za najbolj prizadete skupine. Kljub vladnim prizadevanjem so visoke cene in inflacija ostale ključni izzivi za slovensko gospodarstvo in družbo.

Zanimivo: Državni zbor je po vetu državnega sveta znova potrdil zakon o dolgotrajni oskrbi. Ta zakon je začel veljati 3. avgusta 2023, vendar se bo postopno uporabljal od 1. januarja 2024. Zakon določa področja dolgotrajne oskrbe, pravice uporabnikov in storitve, ki spadajo pod dolgotrajno oskrbo. Zakon uvaja tudi obvezni prispevek za financiranje dolgotrajne oskrbe, ki naj bi se začel pobirati julija 2025. S tem prispevkom naj bi letno zbrali približno 620 milijonov evrov. Se je pa minimalna plača zvišala za 100 evrov na 878 evrov neto.

3. Napeto dogajanje na področju zdravstva

Ključno: Na področju zdravstva je bilo veliko dogajanja. Med drugim je državni zbor sprejel novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Podrobno: Omenjena novela ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga s 1. januarjem 2024 nadomešča z obveznim zdravstvenim prispevkom v fiksnem znesku 35 evrov mesečno, ki ga bo zbiral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Novela je sledila aprilski napovedi podražitve premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zasebnih zavarovalnic.

Poleg tega smo se soočali s pomanjkanjem kadra v zdravstvu. Na primer, januarja je bilo v Sloveniji več kot 130.000 ljudi brez izbranega družinskega zdravnika. Državni zbor se je seznanil z odstopom ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki je odstopno izjavo podpisal 7. julija. Premier Robert Golob je kot razlog navedel prevelika razhajanja glede načina krepitve javne zdravstvene mreže. Njegovo funkcijo je začasno prevzel Golob, zatem pa je državni zbor za novo ministrico za zdravje imenoval Valentino Prevolnik Rupel.

Zanimivo: Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila številna tveganja za korupcijo v zdravstvenih zavodih po analizi javnih naročil. Ta ugotovitev je prišla v času, ko je bila sprejeta novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ta primer kaže na sistematične izzive v slovenskem zdravstvenem sistemu, kjer je korupcija lahko prisotna v različnih oblikah, od javnih naročil do dodeljevanja koncesij.

4. Začetek vojne v Gazi

Ključno: Leta 2023 je bilo v Gazi zaznamovano z več eskalacijami konflikta med Izraelom in palestinskimi skupinami, predvsem Hamasom. Napad Hamasovih sil na Izrael v oktobru je privedel do izraelske blokade Gaze in hude humanitarne krize. Kljub več premirjem in mednarodnim poskusom mediacije konflikt ostaja nerešen.

Podrobno: V začetku leta 2023 je bilo v Gazi relativno mirno, kljub stalni napetosti med Izraelom in palestinskimi skupinami. Medtem ko je v začetku leta prišlo do posameznih incidentov, se je resnejše nasilje začelo šele kasneje.

Prva večja eskalacija se je zgodila v poletnih mesecih, ko so izraelske sile izvedle več napadov na cilje v Gazi, kar je pripeljalo tudi do smrtnih žrtev. 7. oktobra so palestinska teroristična skupina Hamas in druge oborožene skupine izvedle nepričakovan napad na Izrael z raketami, ubili so več kot 1200 ljudi, in ugrabili okoli 240 ljudi, kar je privedlo do izraelskega povračilnega napada in popolne blokade Gaze.

13. novembra je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sporočila, da največja bolnišnica na območju Gaze, Al Šifa, ni več operativna zaradi izraelskih napadov. 15. novembra je Izrael napovedal izmenjavo talcev in zapornikov za štiridnevno premirje, v katerem bi v Gazo prišla humanitarna pomoč. Premirje je začelo veljati 24. novembra (27. novembra so premirje podaljšali za dva dni, 30. novembra pa še za en dan), sledila je izmenjava prvih talcev oziroma zapornikov. Premirje v Gazi je bilo večkrat podaljšano, a so se razmere iz dneva v dan slabšale. Med drugimi je WHO izrazila skrb zaradi humanitarnih razmer v Gazi, kjer so se zaradi blokade in vojnih razmer močno poslabšale življenjske razmere.

Zanimivo: Kljub večkratnim poskusom mediacije in kratkotrajnim premirjem je konflikt v Gazi ostal nerešen. Izraelske sile so nadaljevale z vojaškimi operacijami v Gazi, Hamas in druge oborožene skupine pa so nadaljevale z napadi na izraelska ozemlja. Stanje v Gazi ostaja napeto in negotovo.

5. Nadaljevanje vojne v Ukrajini

Ključno: Kljub več poskusom za rešitev konflikta so se spopadi nadaljevali, pri čemer je ključno vlogo igrala vpletenost svetovnih sil in mednarodnih organizacij.

Podrobno: Januar je zaznamovalo več ključnih dogodkov v Ukrajini. V raketnem napadu ukrajinske vojske na stavbo v Makijevki v Donecku je bilo po ukrajinskih navedbah ubitih 400 ruskih vojakov, rusko obrambno ministrstvo je poročalo o 89 žrtvah. Ruski predsednik Vladimir Putin je 6. januarja razglasil enostransko 36-urno prekinitev ognja, ki so jo v Kijevu zavrnili. 11. januarja je bil imenovan novi poveljnik ruske vojske v Ukrajini, načelnik generalštaba ruskih sil Valerij Gerasimov, ki je zamenjal generala Sergeja Surovikina. V raketnem napadu v Dnipru je bilo 14. januarja ubitih 46 ljudi, v helikopterski nesreči pa je 18. januarja umrlo najmanj 14 ljudi, med njimi ukrajinski notranji minister Denis Monastirski.

5. februarja je začel veljati embargo EU na uvoz ruskih naftnih derivatov, 20. februarja pa je ameriški predsednik Joe Biden obiskal Kijev in obljubil dodatno vojaško pomoč Ukrajini. Putin je 21. februarja napovedal nadaljevanje ofenzive v Ukrajini. Mednarodno kazensko sodišče je 17. marca izdalo nalog za aretacijo Putina zaradi domnevnih vojnih zločinov.

Tudi v poletnih mesecih se je odvilo več pomembnih dogodkov. 6. julija so ruske rakete zadele stanovanjsko stavbo v Lvovu, pri čemer je bilo ubitih deset ljudi. Septembra je bil Frančišek prvi papež, ki je obiskal Mongolijo, medtem ko so se zunanji ministri EU 2. oktobra sestali v Kijevu. Dodajmo še, da je Rusija 2. novembra odstopila od pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov.

Zanimivo: Ob tem se zdi pomembno omeniti tudi napetosti v Gorskem Karabahu in v Sudanu. Azerbajdžan je sprožil vojaško operacijo v Gorskem Karabahu. Ubitih je bilo 32 ljudi. 20. 9. je bil z regionalnimi armenskimi oblastmi dosežen dogovor o prekinitvi ognja ter ponovni integraciji regije v Azerbajdžan. Armenci so začeli množično zapuščati Gorski Karabah. V Sudanu pa so izbruhnili ostri spopadi med vojsko in paravojaškimi enotami Sil za hitro podporo (RSF). Do oktobra je umrlo več kot 10.000 ljudi, več kot pet milijonov je bilo razseljenih.

V ta pregled seveda nismo mogle vključiti vsega dogajanja, ki je zaznamovalo minulo leto. Kot vedno, pa za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.