Prostovoljstvo v tujini so sanje marsikoga izmed nas. Mnogi bi izkušnjo dela radi združili s potovanji, odkrivanjem novih kultur ter zanimivimi dogodivščinami. »Med študijem sem večkrat prebirala kakšne zapise, bloge in objave ljudi, ki so potovali. Še posebej zanimivo mi je bilo prisluhniti različnim potopisom,« pravi 25-letna Škofjeločanka Darja Bertoncelj, ki se je tudi sama odločila za prostovoljno delo.
Kaj sploh je prostovoljno delo v tujini? Gre za delo, kjer prostovoljec za svoje delo ni plačan. Repertoar del je širok – od dela z otroki, osebami z motnjo v duševnem razvoju, pomoč organizaciji do okolijskih in trajnostnih vsebin. Posebnost mednarodnega prostovoljskega dela je ta, da prostovoljci ne izvajajo dela v svoji državi in s svojim delom prispevajo k vzpostavitvi medkulturnega dialoga. Skozi projekte, pri katerih v ospredju ni stremljenje za materialnimi koristmi, se odpira prostor za solidarnost, strpnost, prenos dobrih praks in razbijanje stereotipov.
Motivov za prostovoljno delo je neskončno. Od pomoči drugim, pridobivanja novih delovnih in življenjskih izkušenj in spoznavanja kultur pa vse do osebne rasti. »Že od malih nog me je zanimalo, kakšno je življenje v drugih državah. Navduševala me je misel, da bi lahko potovala, spoznala domačine, raziskovala kulturo in način življenja,« prizna Darja. Ker je tako programov kot ljudi veliko in so različni, se na področju mednarodnega prostovoljstva najde nekaj za vsakogar.
Darjina zgodba gre nekako takole: »Čisto naključno sem nekega zimskega večera izvedela za možnost prostovoljskega dela prek organizacije POTA. Ideja me je navdušila zato sem začela raziskovati in se dober mesec po tem odločila, da se prijavim. Zame odločitev ni bila težka, vedela sem, da želim v Indijo. Ne vem, kaj točno me je tako vleklo tja, zagotovo pa je k odločitvi pripomoglo to, da je šlo za prostovoljsko delo poučevanja v šoli.«
V Sloveniji obstaja več organizacij, ki vsako leto pošljejo prostovoljce v tujino. Zavod Voluntariat je vodilna organizacija na področju mednarodnega prostovoljskega dela v Sloveniji. Nudi različne oblike prostovoljnega dela po vsem svetu za ljudi vseh starosti. Prostovoljci na projektih pridobijo veliko delovnih izkušenj, mehkih veščin, organizacijskih spretnosti in možnosti za kreativno izražanje, kar jim lahko predstavlja prednost pri vstopu na trg dela.
»Vsi nasmehi otrok in prijetno vzdušje na šoli me je vsak dan znova popeljalo na moje delo,« se spominja Škofjeločanka in pravi, da se je ravno zato, kljub precej zgodnjemu vstajanju, na delo odpravljala z veseljem. »Vsakdan je bil kar naporen, kljub temu pa sta se čudovito združevala delo in počitnice. Na začetku je prevladovalo delo in smo imele bolj malo prostega časa, na koncu pa smo si skupina deklet privoščila še tritedensko potovanje,« doda.
Takšne izmenjave še posebej pustijo pečat na prostovoljcih samih. Večina se jih domov vrne zadovoljna, saj skozi izkušnjo premagajo ovire, ki so se jim prej zdele nepremostljive, prav tako pa velikokrat spremenijo pogled na svet. »Azijska avantura je bila ves čas nekje v mojih mislih, tudi precej časa po vrnitvi domov. Ni mi dala miru in želela sem si nove podobne izkušnje,« z nasmehom pove Darja in doda, da se je ravno zato ponovno odločila za prostovoljno delo. Tokrat v Gani.
Vsak projekt ima določeno minimalno število dni trajanja in določene zahteve. Večinoma je zahtevana starost 18 let, osnovno znanje angleškega jezika ter povratna letalska vozovnica. Prav tako je udeležbo na projektih potrebno plačati, saj s finančnim prispevkom organizacije pokrijejo stroške nastanitve, prehrane, prevozov ter stroške programa samega.
Pred potovanjem je tako Darja morala urediti kar nekaj stvari. V obeh primerih je za vstop v državo potrebovala vizo. Cena urejanja te je nekje med 50 in 100 evri. »Glede financ sem v obeh primerih imela pomoč. V prvem primeru smo v okviru projekta POTA denar zbirali, drugič pa mi je uspelo pridobiti štipendijo za študijske obiske v tujini v vrednosti 900 eur,« razloži in doda, da je s tem denarjem lahko pokrila vse stroške, ki jih je imela tekom dela.
Pred odhodom v Gano je bilo obvezno cepljenje proti rumeni mrzlici, po posvetu z zdravnico pa se je odločila še za cepljenje proti nekaterim najbolj tveganim boleznim kot sta Hepatitis A in tifus. Cene cepiv so objavljene na strani NIJZ in se gibljejo okrog 30 evrov za posamezno cepljenje.
Ko je urejena vsa dokumentacija, cepljenja in zavarovanja, pomeni, da prostovoljca do odhoda v izbrano državo loči le še izobraževanje o državi, v katero potuje. Pomembno je namreč, da se seznanite o značilnostih države kamor se odpravljate, katera vera prevladuje, kakšna so pravila oblačenja in kaj se pričakuje od vas.
Prostovoljci, ki pridejo v tujo skupnost opravljati delo, so prav zagotovo plus, saj lahko vanjo vnesejo svežino ter prinesejo del svoje kulture v kraje, ki je sicer ne bi bili deležni in jih na ta način obogatijo. In vice-versa. »Izkušnji prostovoljskega dela sta bili zame izpolnitev velikih sanj. Zagotovo bi takšno delo priporočila vsem, ki si tega želite. Zna se zgoditi, da vam ukrade srce in vas popolnoma osreči, kot se je to zgodilo meni,« zaključi Škofjeločanka.
S. S.