Meditacija je dobro poznana tehnika za zmanjševanje stresa in tesnobe, poleg tega pa lahko pomaga tudi izboljšati razpoloženje, spodbuja zdrav spanec in krepi kognitivne sposobnosti. Gre za redno prakso nadzorovanega usmerjanja misli in pozornosti. Njena priljubljenost narašča, saj vse več ljudi odkriva številne zdravstvene koristi, ki jih lahko prinaša. To je že naš tretji članek "sage" o meditaciji. Upamo, da smo tudi v tebi vzbudilo zanimanje za to prakso, ki jo lahko relativno preprosto vneseš v življenje.
Mnogi uporabljajo meditacijo za obvladovanje stresa in izboljšanje koncentracije. Poleg tega z meditacijo razvijaš tudi druge koristne navade in občutke, kot so pozitivno razpoloženje, zdrav spanec ter, kot kažejo nekatere raziskave, celo večjo toleranco za bolečino. Spodaj tako na kratko povzemamo sedem ključnih koristi, ki jih meditacija prinaša.
Obvladovanje stresa in tesnobe
Lajšanje stresa je eden najpogostejših razlogov, zakaj se ljudje odločijo za meditacijo.
Sčasoma lahko fiziološke posledice stresa (npr. povišan kortizol in pospešen srčni utrip) vodijo do slabega spanca, splošno slabega počutja, pa tudi do srčno-žilnih težav. Pregled 45 raziskav iz leta 2017 je pokazal, da lahko različne oblike meditacije zmanjšajo te fiziološke kazalce stresa.
Nekatere raziskave kažejo tudi, da lahko meditacija med drugim izboljša simptome:
Zmanjšanje stresa kot rezultat določenih oblik meditacije lahko ublaži tudi občutke tesnobe. Meta-analiza iz leta 2014, je pokazala, da meditacija zmanjšuje tesnobo, pri čemer je bil učinek najmočnejši pri tistih z visoko stopnjo tesnobe. V drugi raziskavi so ugotovili, da je osem tednov meditacije čuječnosti pripomoglo k zmanjšanju simptomov tesnobe pri ljudeh s splošno anksiozno motnjo ter okrepilo pozitivne misli o sebi in izboljšalo sposobnost soočanja s stresom. Meditacija pomaga tudi pri obvladovanju tesnobe, ki je povezana z delom. Raziskava je pokazala, da so zaposleni, ki so osem tednov uporabljali aplikacijo za meditacijo čuječnosti, občutili večje splošno zadovoljstvo in zmanjšano obremenjenost pri delu v primerjavi s kontrolno skupino.
Podpira čustveno zdravje
Nekatere oblike meditacije lahko izboljšajo samopodobo in prispevajo k bolj pozitivnemu pogledu na življenje. Ena meta-analiza je pokazala, da je meditacija čuječnosti pomagala pri zmanjšanju simptomov depresije. Raziskava iz leta 2015 pa je pokazala, da so ljudje, ki so opravili meditacijsko vajo, imeli manj negativnih misli ob gledanju negativnih slik v primerjavi s kontrolno skupino. Poleg tega Meditacija metta, vrsta meditacije, znana tudi kot meditacija ljubeznivosti, spobuja prijaznost in odpuščanje ter pomaga, da oboje razširiš tudi na druge ljudi. Meta-analiza 22 raziskav o tej obliki meditacije je pokazala, da lahko poveča sočutje, ki ga ljudje čutimo do sebe in do drugih.
Izboljšuje samozavedanje
Določene oblike meditacije lahko pomagajo razviti boljše razumevanje samega sebe, kar prispeva k osebnostni rasti. Na primer, meditacija samoraziskovanja spodbuja poglobljeno razumevanje sebe in svojega odnosa do drugih. Meditacija lahko pomaga tudi pri soočanju z osamljenostjo, npr. raziskava iz leta 2019, v kateri je sodelovalo 153 odraslih, je pokazala, da so po dveh tednih uporabe aplikacije za meditacijo čuječnosti občutili manj osamljenosti in povečali količino družabnih stikov v primerjavi s kontrolno skupino.
Podaljšuje pozornost
Meditacija za osredotočenost deluje kot trening za tvojo sposobnost koncentracije – krepi moč in vzdržljivost pozornosti. V eni raziskavi so ugotovili, da so ljudje, ki so poslušali meditacijski posnetek, med izvajanjem določene naloge izkazali boljšo pozornost in natančnost v primerjavi s kontrolno skupino. Druga raziskava je pokazala, da ljudje, ki redno meditirajo, dosegajo boljše rezultate pri vizualnih nalogah in imajo daljšo pozornost v primerjavi s tistimi, ki nimajo izkušenj z meditacijo. Celo kratka dnevna meditacija lahko prinese koristi. Še ena raziskava je pokazala, da že 13 minut meditacije na dan po osmih tednih izboljša pozornost in spomin.
Izboljšanje pozornosti in jasnosti misli lahko pomaga ohraniti bister um - tudi med testi oz. izpitnim obdobjem, ko to najbolj potrebuješ in je navadno vsega preveč. Sistematični pregled iz leta 2014 je pokazal, da lahko različni slogi meditacije izboljšajo pozornost, spomin in hitrost mišljenja pri starejših prostovoljcih.
Lahko pomaga pri odvisnosti
Mentalna disciplina, ki jo razviješ s pomočjo meditacije, ti lahko pomaga premagati odvisnost, saj povečuje tvojo samokontrolo in zavedanje sprožilcev za vedenja, povezana z odvisnostjo. Raziskava iz leta 2018, v kateri je sodelovalo 60 ljudi, ki so prejemali zdravljenje zaradi motenj, povezanih s prekomernim uživanjem alkohola, je pokazala, da je prakticiranje transcendentalne meditacije povezano z nižjimi ravnmi stresa ter zmanjšanjem hrepenenja po alkoholu in uživanja alkohola po treh mesecih. Meditacija ti lahko pomaga tudi nadzorovati željo po hrani. Pregled 14 raziskav je pokazal, da je meditacija čuječnosti pomagala udeležencem zmanjšati čustveni stres in prenajedanje.
Izboljša spanec
Raziskava iz leta 2014 je primerjala programe meditacije čuječnosti, in ugotovila, da so ljudje, ki so meditirali, spali dlje in imeli manj težav z nespečnostjo v primerjavi s tistimi, ki so bili v kontrolni skupini. Pridobitev veščin meditacije ti lahko pomaga nadzorovati ali preusmeriti hitre in begajoče misli, ki pogosto vodijo v neprespane noči. Poleg tega ti meditacija lahko pomaga sprostiti telo, zmanjšati napetost in te popeljati v mirno stanje, v katerem lažje zdrsneš v sanje. Pri tem je koristna predvsem meditacija skeniranja telesa.
Lahko zniža krvni tlak
Meditacija lahko izboljša zdravje tudi z zmanjšanjem obremenitve srca. Visok krvni tlak lahko sčasoma vodi do slabšega delovanja srca in prispeva k aterosklerozi oziroma zožitvi arterij, kar lahko vodi do srčnega infarkta in kapi. Meta-analiza iz leta 2015, ki je zajela 12 raziskav, je pokazala, da meditacija pomaga znižati krvni tlak. Učinkovitejša je bila pri starejših udeležencih in tistih z višjim krvnim tlakom pred študijo. Meditacija deloma učinkuje na zniževanje krvnega tlaka tako, da sprošča živčne signale, ki usklajujejo delovanje srca, napetost krvnih žil in odziv "boja oz. bega" ki povečuje pozornost v stresnih situacijah.
M.L.
Comments