top of page

Kaj vodi mlade v radikalizacijo?

Glede na nedavni dogodek, ko je bil koncert Taylor Swift na Dunaju odpovedan zaradi teroristične grožnje (več o tem v teh Tedenskih (s)pet). Dogajanje za tem je še vedno stvar burnih debat oboževalcev (in drugih). A v tem članku si poglejmo, kaj pravzaprav vodi do radikalizacije mladih.

Vir: Wix
Psihološki dejavniki in ranljivosti

Sistematični pregled literature, ki zajema ugotovitve 22 znanstvenih študij, kaže, da so duševne motnje, ki bi vodile do hospitalizacije, med radikaliziranimi mladimi redke. Kljub temu ti posamezniki pogosto izkazujejo psihološke ranljivosti, podobne tistim, ki se pojavljajo pri mladostnikih s psihopatološkimi težavami. Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja so občutek krivice, osebna negotovost in izkušnje zapuščenosti med odraščanjem. Mladostniki, ki se soočajo s takšnimi psihološkimi izzivi, lahko v radikalnih skupinah najdejo občutek stabilnosti in identitete, ki ju prej niso imeli. Radikalna ideologija jim ponudi pripadnost in smisel, kar pomaga zmanjšati njihove občutke negotovosti in tesnobe. Pri tem igrajo ključno vlogo karizmatični voditelji, ki usmerjajo mladostnike v proces radikalizacije.


Pogosto se pri radikaliziranih mladih pojavljajo tudi simptomi depresije, ki pa ne dosežejo ravni klinične depresije. Zavezanost radikalni ideologiji se lahko dojema kot način spoprijemanja s to depresivnostjo. Poleg tega se pri teh mladih pogosto opaža zgodovina odvisnosti in tveganih vedenj, pri čemer radikalna ideologija nadomesti prejšnje odvisnosti in postane nov vir vznemirjenja.


Vloga mikro-okolja

Na mikro (osebni) ravni so težave v družinskih odnosih in prijateljstva z že radikaliziranimi posamezniki ključni dejavniki tveganja. Raziskave v sklopu omenjenega sistematičnega pregleda literature kažejo, da so mnogi mladostniki, ki so postali radikalizirani, odraščali v družinah, kjer so bile prisotne izrazite pomanjkljivosti v odnosih in podpori. V takšnih družinskih okoljih so bili pogosto izpostavljeni različnim oblikam travm ali čustvenim stiskam, kar jih je naredilo bolj dovzetne za vpliv radikalnih skupin. Mladi v teh skupinah najdejo stabilnost in občutek pripadnosti, ki ju prej niso imeli. Do takšne "podpore" pa lahko dandanes pridejo kar preko internetne povezave.



Proces dehumanizacije, ki ga izvajajo radikalne skupine, je ključnega pomena za razumevanje, kako se običajni posamezniki lahko vključijo v radikalne dejavnosti. Ideologija radikalnih skupin omogoča, da ti posamezniki legitimirajo nasilna dejanja s tem, ko svoja notranja čustva jeze in sovraštva usmerijo proti "zunanjim sovražnikom".


Makro-okoljski dejavniki

Tudi makro-okoljski dejavniki, kot so polarizacija, ekonomska neenakost in družbene spremembe, igrajo ključno vlogo v procesu radikalizacije. Polarizacija v tem kontekstu pomeni razdelitev družbe na nasprotne skupine, kjer se posamezniki vedno bolj identificirajo z lastno skupino in so manj tolerantni do drugih, kar vodi do povečanega konflikta in nepovezanosti.


Ekonomska neenakost se nanaša na neravnovesje v razporeditvi bogastva in virov, kjer imajo nekateri posamezniki veliko večji dostop do finančnih sredstev in priložnosti kot drugi, kar povzroča občutke krivice in izključenosti. Družbene spremembe pa zajemajo hitre spremembe v družbenih strukturah, normah in vrednotah, ki povzročajo občutke negotovosti in zmede, saj tradicionalni načini življenja izginjajo.


Vsi ti dejavniki lahko vodijo do občutka dehumanizacije in obupa, kar povečuje verjetnost za radikalizacijo. Radikalna ideologija ponuja rešitev, ki mladim posameznikom obljublja iluzijo novega, navidez "boljšega" družbenega modela, kar povečuje privlačnost radikalnih skupin za ranljive mlade posameznike. V današnji modernosti, kjer identiteta in uspeh temeljita na individualnih izbirah, se mladi soočajo z občutki negotovosti glede svoje prihodnosti. Radikalna ideologija pogosto ponuja trdne in (vsaj navidez) jasne norme, ki določenim mladim posameznikom dajejo občutek pripadnosti in varnosti.


Kompleksen pojav

Skratka, radikalizacija mladih je kompleksen pojav, h kateremu prispevajo dejavniki na ravni posameznika ter mikro- in makro-okolja, ki ga obkroža. Gre za kompleksno temo, ki jo je skorajda nemogoče zajeti v enem prispevku.


A razumevanje dejavnikov, ki vodijo mlade do radikalizacije in nasilja, je bistveno za razvoj učinkovitih preventivnih strategij, ki bodo mlade vodile stran od pasti pridružitve radikalnim skupinam.


M. L.

Comments


bottom of page