Tedenskih (s)pet, 3. - 11. 8.

Začel se je vročinski val. Si ok? V senci? Uživaš v zadnjem poletnem mesecu? Upamo, da. Obenem ti krajšamo čas z novimi Tedenskih (s)pet. Da ostaneš na tekočem, tudi če si na dopustu. <3

Vir: Unsplash

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Na Dunaju preprečili teroristični napad

Ključno: V Avstriji so aretirali 19-letnega simpatizerja skrajne skupine Islamska država, ki je priznal, da je načrtoval samomorilski napad na koncertu pevke Taylor Swift na Dunaju. Zaradi nevarnosti terorističnih napadov so organizatorji odpovedali tri pevkine koncerte. Drugega osumljenca, 17-letnika, so aretirali pred stadionom, kasneje so prijeli še tretjega, 18-letnika.

Podrobno: V Avstriji so odpovedali tri koncerte ameriške pevke, ki so bili načrtovani od četrtka do sobote na Dunaju, in sicer zaradi potrditve vladnih uradnikov o načrtovanem terorističnem napadu na stadionu Ernst Happel. 19-letnik naj bi načrtoval samomorilski napad na enega od treh koncertov Swift, in sicer je nameraval z avtomobilom zapeljati v množico oboževalcev pevke pred stadionom Ernst Happel. Pri sebi je že imel tekoče eksplozivno sredstvo, ki ga je izdelal sam. Avstrijski kancler Karl Nehammer je v četrtek sporočil, da so grožnjo terorističnega napada na koncertih ameriške pop zvezdnice na Dunaju prepoznali v zgodnji fazi po zaslugi sodelovanja avstrijskih in tujih služb ter preprečili morebitno tragedijo.

Oboževalci Swift so po odpovedanih konertih zavzeli ulice Dunaja. Na primer, v četrtek se je na ulici Corneliusgasse zbralo na stotine oboževalcev pevke, ki so želeli pričarati vzdušje, kot bi ga sicer doživeli na enem od treh predvidenih koncertov.

V Londonu bodo nadaljevali s pripravami na pevkine koncerte na stadionu Wembley, je napovedal londonski župan Sadiq Khan. Pevka naj bi v Londonu imela pet nastopov, in sicer od 15. do 20. avgusta.

Zanimivo: Glavni osumljeni načrtovanja napada na koncert Swift zdaj zanika vse očitke proti njemu, čeprav je sprva priznal krivdo. Po besedah odvetnice 19-letnika, je "želel samo biti kul". Medtem so Združeni narodi opozorili, da afganistanska veja skrajne skupine Islamska država predstavlja veliko teroristično grožnjo za Evropo, saj povečuje svoje finančne in logistične zmogljivosti ter krepi novačenje.

Izgredi v Združenem kraljestvu

Ključno: V Združenem kraljestvu so se po napadu z nožem, v katerem so bile ubite tri deklice, razplamteli večdnevni nemiri in izgredi desničarskih skrajnežev. Povod so bile dezinformacije na družbenih omrežjih, da je napadalec musliman in prosilec za azil. V povezavi z nemiri je bilo do 8. avgusta aretiranih 483 ljudi.

Podrobno: V odgovor na izgrede so na Otoku potekali protesti proti rasizmu, na katerih so izrazili protest proti nedavnim izgredom desničarskih skrajnežev. Množice so se zbrale v Londonu, Glasgowu, Belfastu, Manchestru in številnih drugih mestih.

Zanimivo: Britanski premier Keir Starmer je opozoril, da bodo morali biti organi pregona v prihodnjih dneh v visoki pripravljenosti, saj bi lahko v več mestih znova izbruhnili nemiri in izgredi. Opozoril je tudi, da bodo morebitni nemiri, povezani z začetkom nogometne sezone, dodani v mešanico izzivov, s katerimi se bodo oblasti soočale ta konec tedna. Poudaril je, da bo vlada morala preučiti delo družbenih omrežij.

ZDA: Harris za podpredsedniškega kandidata imenovala Walza

Ključno: Podpredsednica ZDA in kandidatka demokratov na ameriških predsedniških volitvah Kamala Harris je za svojega podpredsedniškega kandidata imenovala guvernerja Minnesote Tima Walza. V Filadelfiji sta prvič skupaj nastopila na predvolilnem zborovanju.

Podrobno: Harris se je v minulih dneh pogovarjala z več potencialnimi kandidati za podpredsednika, nazadnje pa sta po poročanju medijev v igri ostala guverner Pensilvanije Josh Shapiro in Minnesote Tim Walz, pri čemer se je na koncu odločila za slednjega.

60-letni Walz v demokratsko volilno kampanjo prinaša perspektivo podeželskega Srednjega zahoda, hkrati pa zagovarja cilje progresivne politike, kot sta legalizacija konoplje in večja zaščita delavcev. Prav tako se zavzema za brezplačne šolske obroke, boj proti podnebnim spremembam in znižanje davkov za srednji razred. Vendar pa je v preteklosti zastopal tudi bolj konservativna stališča, ko je branil interese kmetov in pravico do orožja.

Zanimivo: Sodeč po poročanju BBC, želi Harris z Walzom okrepiti demokratsko podporo na Srednjem zahodu. Izkušeni demokrat je guverner Minnesote od leta 2018, pred tem pa je bil dolga leta član ameriškega predstavniškega doma. Pred politično kariero je bil učitelj. Znan je po preprostem in neposrednem načinu podajanja političnih sporočil.

V Bangladešu ob protivladnih protestih odstopila premierka

Ključno: V Bangladešu je po množičnih protestih odstopila premierka Šejk Hasina in pobegnila v Indijo. Oblast je začasno prevzela vojska, 8. avgusta pa je vodenje prehodne vlade prevzel nekdanji Nobelov nagrajenec za mir Muhamad Junus.

Podrobno: V začetku tedna je več tisoč protestnikov v Daki vdrlo v palačo premierke, ki je sicer tik pred tem s helikopterjem pobegnila v Indijo. Njeno 15-letno zaporedno vladavino je zaznamoval gospodarski preporod, pa tudi množične aretacije političnih nasprotnikov in kršitve človekovih pravic, od zatiranja svobode medijev do izvensodnih pobojev.

Organizatorji študentskih protestov so za vodenje prehodne vlade predlagali Nobelovega nagrajenca Muhamada Junusa, dokončna odločitev pa je bila sprejeta na srečanju s predsednikom, vojsko in organizatorji študentskih protestov. Ponedeljek je bil sicer najbolj smrtonosen dan od začetka protestov, saj je bilo v nasilju ubitih 109 ljudi. Demonstracije so se v Bangladešu začele 1. julija kot protestne blokade cest in železnic, protestirali pa so predvsem študentje, ki so zahtevali odpravo sistema kvot pri zaposlovanju v javnem sektorju. V skladu s tem sistemom je namreč več kot polovica delovnih mest rezervirana za določene skupine, med drugim otroke vojnih veteranov, ki so se leta 1971 borili za neodvisnost. Po več tednih protestov je v nasilju umrlo več kot 400 ljudi.

Junus, 84-letni ekonomist in pionir mikro kreditov ter kritik Hasine, se je v domovino vrnil, potem ko je bil v začetku leta po obsodbi zaradi kršenja delovne zakonodaje prisiljen oditi v izgnanstvo. V sredo so ga nato v pritožbenem postopku oprostili. Njegovi zagovorniki so trdili, da je bila obsodba na prvi stopnji na šest mesecev zapora politična, medtem ko je bilo proti njemu sproženih več kot sto tožb. Odločitev, da bo Junus vodil začasno vlado, so v sredo na sestanku sprejeli predsednik države Mohamed Šahabudin, predstavniki vojske ter organizatorji študentskih protestov.

Zanimivo: Slovenija je v luči dogajanja pozvala vse strani v Bangladešu k zadržanosti in zagotovitvi mirnega prehoda k demokratično izvoljeni vladi, kot je na omrežju X zapisalo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

OI: Tri odličja za Slovenijo

Ključno: V Parizu so odličje za Slovenijo osvojili judoistka Andreja Leški, ki je v prvem tednu iger zmagala v kategoriji do 63 kilogramov, zlata športna plezalka Janja Garnbret in srebrni kajtar Toni Vodišek.

Podrobno: Judoistka Leški je na olimpijskih igrah v Parizu osvojila naslov olimpijske prvakinje, s čimer je Sloveniji priborila prvo medaljo na letošnjih igrah. V četrtfinalu je premagala Kanadčanko Catherine Beauchemin-Pinard, v polfinalu pa Francozinjo Clarisse Agbegnenou. V finalu se je pomerila z Mehičanko Prisco Alcaraz in jo premagala z iponom.

Koprski kajtar Vodišek je v morju pred Marseillom osvojil srebrno medaljo, drugo slovensko na teh igrah. Zmagal je Avstrijec Valentin Bontus, ki se je v finale prebil po polfinalni zmago v skupini, v finalu pa je dobil tri plove zapored. Bron je osvojil Singapurec Maximilian Maeder.

Garnbret je med Slovenci osvojila tretjo medaljo na letošnjih olimpijskih igrah. To je njena druga zlata medalja z olimpijskih iger, najboljša je bila že pred tremi leti v Tokiu. Druga je bila Američanka Brooke Raboutou, tretja pa Avstrijka Jessica Pilz.

Zanimivo: Slovensko zastavo bosta na večerni sklepni slovesnosti olimpijskih iger v Parizu nosila Garnbret in Vodišek.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Parlamentarni odbor za zadeve EU je brez glasu proti - v opozicijskih SDS in NSi so se glasovanja vzdržali - podprl kandidata za evropskega komisarja Tomaža Vesela. Nekdanji predsednik računskega sodišča je v predstavitvi poudaril potrebo po sodelovanju z evropskimi poslanci in poslankami. Po njegovem mnenju v Evropski komisiji ni nepomembnih resorjev, je pa komisija pred velikimi izzivi, rešljivimi s kompromisom.

Začela je veljati prenovljena evropska direktiva o industrijskih izpustih, ki posodablja način izdajanja dovoljenja za obrate, ki so glavni vir onesnaževanja. Med drugim nova direktiva v okoljski zakonodaji EU prvič priznava pravico ljudi, da zahtevajo odškodnino za škodo, povzročeno njihovemu zdravju zaradi nezakonitega onesnaževanja. Na izredni seji občinskega sveta v Kanalu pa so se seznanili z razmerami zaradi kemičnega onesnaženja pitne vode v vodarni Močila. Sklenili so, da naselij Močila in Gorenje Polje ne bodo več oskrbovali z vodo iz vodarne Močila, ampak iz Mrzleka. Vodooskrbo za industrijsko cono bodo po novem popolnoma ločili od tiste za prebivalce. Kemično onesnaženje medtem preiskuje policija, nihče od vpletenih za zdaj ne želi prevzeti odgovornosti.

Na nekdanjem mejnem prehodu Obrežje je konec julija začel delovati center za registracijo in obravnavo tujcev, ki so nedovoljeno prestopili državno mejo. Kot so pojasnili na Policijski upravi Novo mesto, omogoča izvajanje vseh potrebnih ukrepov v zvezi z migranti na enem mestu. Center lahko naenkrat sprejme okoli sto ljudi. Poleg tega so se na pobudo slovenske policije na Obrežju sestali predstavniki slovenske in hrvaške policije, ki so obravnavali aktualne ukrepe za obvladovanje nedovoljenih migracij in preprečevanje tihotapljenja ljudi. Ob tem so se hrvaški strani zahvalili za konstruktivno sodelovanje ter poudarili prizadevanja obeh policij na skupni meji. Omenimo še, da je SDS parlamentarnemu odboru za notranje zadeve predlagala ustanovitev pododbora, ki bi pozorno spremljal romsko problematiko, koalicijska SD pa je vlado pozvala, naj začne ustrezno reševati ta vprašanja z uvedbo sistemov, ki bodo zagotovili, da bodo starši dosledno pošiljali otroke v šolo in preprečili medvrstniško nasilje.

Ruska vohuna, ki sta bila del nedavne izmenjave zapornikov, sta za rusko državno televizijo Rossija 1 povedala, da ju je v času, ko sta bila v zaporu v Sloveniji, obiskal pripadnik ruske zunanje obveščevalne službe SVR in jima povedal, da si Rusija prizadeva, da bi ju rešila. Povedali so tudi, da so čutili pritisk, ki so ga na Slovenijo izvajale druge države, predvsem ZDA. Slovenska vlada tega ni komentirala.

Gremo še v tujino. Izraelske sile so nadaljevale napade na Gazo, pri čemer sta bili tarči predvsem mesti Gaza in Han Junis. Medtem je Hamas za svojega novega političnega vodjo imenoval dosedanjega vodjo gibanja na območju Gaze, Jahjo Sinvarja. V raketnem napadu na ameriško letalsko oporišče v Iraku je bilo ranjenih več ljudi, za napad pa ni prevzel odgovornosti nihče. Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je za napad okrivil z Iranom povezano šiitsko milico, a dodal, da preiskava še poteka. Na prošnjo Irana in Pakistana so se zunanji ministri Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC) sestali, kjer je Iran vnovič izpostavil pravico do obrambe pred izraelsko agresijo. Medtem se je Turčija pridružila tožbi proti Izraelu zaradi obtožb o genocidu v Gazi, ki jo je na Meddržavnem sodišču vložila Južna Afrika. ZDA, Egipt in Katar so v skupni izjavi pozvali Izrael in Hamas k obnovitvi pogajanj za prekinitev ognja, kar je Izrael potrdil.

ZDA intenzivno iščejo diplomatske rešitve za zmanjšanje napetosti na Bližnjem vzhodu, je dejal ameriški državni sekretar Antony Blinken in vse strani pozval, naj se vzdržijo zaostrovanja. Ameriški predsednik Joe Biden je zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu sklical skupino za nacionalno varnost. Izrael lahko v primeru povračilnega napada Irana računa na obrambno pomoč ameriške vojske, je zatrdil Austin v telefonskem pogovoru z izraelskim kolegom Joavom Galantom. Medtem je v napad palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani bilo morda vpletenih devet uslužbencev agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), ki so bili vsi odpuščeni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da je Ukrajina od zahodnih zaveznic prejela prva ameriška bojna letala F-16, na katera je čakala več kot dve leti. Medtem so ukrajinske sile vdrle v rusko obmejno regijo Kursk, kjer je po podatkih ruskega generalštaba sodelovalo do tisoč vojakov. Rusija je v odziv na to napotila dodatne vojake v regijo, predsednik Vladimir Putin pa je Kijev obtožil obsežne provokacije. Spopadi so se nadaljevali tudi 7. in 8. avgusta, ukrajinska vojska pa je začela obsežne napade z droni na več drugih ruskih regij. Opozorila pred ukrajinskimi zračnimi napadi so bila sprožena tudi v regijah Brjansk, Belgorod in Voronež ter na polotoku Krim, medtem ko sta strani zaradi spopadov razširili evakuacijo prebivalstva na obmejnih območjih.

V ruskem obstreljevanju veleblagovnice v mestu Kostjantinovka v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine je bilo ubitih najmanj deset ljudi. V tem času je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal zakon, ki omogoča Moskvi razglasitev katerekoli tuje organizacije za "nezaželeno". Ta zakonodaja se poleg nevladnih organizacij zdaj nanaša tudi na subjekte, ki jih sponzorira država, kar predstavlja razširitev zakona iz leta 2015. Zakon je pred tem že potrdil ruski parlament, s čimer so bila uvedena nova pooblastila za generalnega državnega tožilca, da katero koli nerusko nevladno organizacijo označi za "nezaželeno organizacijo".

V torek so obeležili spomin na eksplozijo atomske bombe pred 79. leti. Japonski premier Fumio Kishida je dejal, da je poslanstvo Japonske nadaljevati prizadevanja za dosego sveta brez jedrskega orožja. Tri dni po Hirošimi pa so spomin na eksplozijo atomske bombe pred natanko 79 leti obeležili še v Nagasakiju. Župan Nagasakija Shiro Suzuki je na spominski slovesnosti izrazil zaskrbljenost glede svetovnega miru v luči spopadov v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Ker na slovesnost ni povabil izraelskega veleposlanika, je več držav poslalo predstavnike pod veleposlaniško ravnjo.

Zmage Nicolasa Madura na predsedniških volitvah v Venezueli ni mogoča priznati brez objave uradnih volilnih zapisnikov, je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Poleg tega so voditelji sedmih članic EU - Italije, Nemčije, Francije, Španije, Portugalske, Nizozemske in Poljske - v skupni izjavi pozvali oblasti v Venezueli k objavi vseh zapisnikov z volišč na predsedniških volitvah.

V Kaliforniji je več kot deset dni pustošil požar Park Fire, ki je prerasel v četrti največji gozdni požar v zgodovini te zvezne države. Orkan Debby, ki je 5. avgusta dosegel Florido, je zahteval najmanj štiri smrtne žrtve. Japonska je v četrtek prvič izdala opozorilo pred povečanim tveganjem "megapotresa" v bližnji prihodnosti, potem ko sta državo stresla močna potresa z magnitudama 6,9 in 7,1. Japonski premier Fumio Kishida je zaradi opozorila danes odpovedal predvideni obisk v osrednji Aziji. Letošnji julij je bil po podatkih službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus drugi najtoplejši julij doslej in drugi najtoplejši mesec nasploh.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.

Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!

- Starejše sestre