Vsako leto se proda skoraj 56 milijonov ton oblačil. V Evropi so se nakupi od leta 2000 celo podvojili. V želji, da ostanemo modni in v toku s trendi, veliko ljudi nenehno posodablja kose v svoji omari z novimi oblačili. Hitra moda je priljubljena iz številnih razlogov - je cenovno dostopna, priročna in oblačila so pogosto lepa, elegantna. Vendar pa so težave s hitro modo večje, kot si morda misliš.
Izraz hitra moda uporabljamo za oblačila, ki so znana po svoji ugodni ceni in slabih materialih. Ta oblačila, ki jih po navadi ustvarijo na azijskem trgu zaradi njihove slabe kakovosti velikokrat ne zdržijo več kot leto dni. Prav zato se, kar ostane od njih, kmalu znajde v smeteh, od tam pa na odlagališču odpadkov.
Hitra moda se je razširila zaradi cenejših, hitrejših načinov proizvodnje in pošiljanja, večjega povpraševanja potrošnikov po najnovejših slogih in večje kupne moči potrošnikov - zlasti med mladimi -, ki lahko lahko tako potešijo svojo potrebo po takojšnjem zadovoljstvu. Neverjetno hitra proizvodnja po izjemno nizkih cenah pa je mogoča le s premalo plačano delovno silo, delavcu neprijaznimi delovnimi pogoji in z zanemarjanjem okolijskih standardov. Zaposleni pri znanih blagovnih znamkah pa pričajo o kraji intelektualne lastnine s kopiranjem modelov pri konkurenci.
Glavni igralci na trgu hitre mode so npr. Shein, Zara, H&M, GAP, Forever 21, ASOS, Topshop, Esprit, Primark, Fashion Nova in mnogi drugi.
Na MOL-u so ugotovili, da v Sloveniji letno zavržemo kar 17.000 ton odpadnega tekstila, v Veliki Britaniji pa kar 300.000 ton, ki so vredna 140 milijonov funtov. Poleg tega pa kar 87 odstotkov odpadnega tekstila, ki ga proizvedemo Evropejci, konča v sežigalnicah ali na odlagališčih.
Kaj je modna revolucija?
Gibanje Fashion Revolution - modna revolucija je nastalo po nesreči v podjetju Rana Plaza prila24. a 2013 v Bangaldešu. Tragedija, v kateri je umrlo 1130 ljudi, poškodovanih pa je bilo več kot 2500 ljudi je botrovala temu, da so mediji začeli množično opozarjati na kršitve pravic tekstilnih delavcev v azijskih državah. Preiskava, ki je sledila nesreči je pokazala, da so bili lastniki tovarne z nevarnostjo zaradi stavbe seznanjeni, a so jo ignorirali in delavce dalje priganjali, da dosegajo zastavljene kvote narejenih oblačil.
10 let kasneje kar 100 držav po svetu sledi tednu modne revolucije, ki poteka med 22. in 28. aprilom, in ki opozarja na težke in nevarne razmere, v katerih delajo azijski tekstilni delavci in spodbuja ljudi h kupovanju etičnih in pravično narejenih oblačil. Kmalu po tragediji Rana Plaza je 200 velikih blagovnih znamk, kot so Zara, Mango, Benetton in Walmart skupaj s sindikati podpisali zavezujoč dogovor, da bo 100 neodvisnih inšpektorjev vsak mesec pregledovalo 500 velikih azijskih tekstilnih tovarn. Prav tako je bilo po nesreči varnostno pregledanih več kot 1.100 tekstilnih tovarn. A v Indiji, ki je druga največja pridelovalka bombaža, po približnih ocenah ilegalno še vedno dela pol milijona mladoletnih delavcev, otroško delo pa je velik problem tudi v ostalih velikih pridelovalkah bombaža, kot so Kitajska, Pakistan, Brazilija, Uzbekistan in Turčija. (Primožič, 2019)
Kako se izogniti hitri modi?
Težko se je popolnoma izogniti izdelkom iz hitre mode, vendar to ni nemogoče.
Preučite blagovne znamke, ki so vam všeč, in preverite, ali uporabljajo trajnostne postopke in poštene delovne prakse.
Oblačila lahko kupujete v trgovinah z rabljenimi oblačili, kar pomaga zmanjšati količino odpadnih oblačil in podaljša njihovo uporabo.
Oblačila sešijte sami.
Večina ljudi se ne zaveda družbenega in okoljskega vpliva hitre mode - le če si bo vsakdo prizadeval za ozaveščanje, bodo podjetja morala prevzeti odgovornost.
S svojimi prijatelji, sodelavkami in sodelavci ali družinskimi člani lahko organizirate vsakoletno izmenjevalnico oblačil oziroma modni bazar – na ta način boste lahko osvežili svojo omare.
Investirajte v kakovostnejše kose iz naravnih materialov, za katere boste odšteli več, a jih boste tudi nosili dlje časa.
Dobro ohranjena rabljena oblačila lahko podarite tudi dobrodelnim ustanovam, ki bodo poskrbela, da bodo dosegla tiste, ki jih potrebujejo (P.S. tudi zavetišča za živali sprejmejo stare odeje, rjuhe in brisače, ki jih uporabijo za negovanje živali).
Oblačila za vse »posebne priložnosti« si lahko izposodite.
Največji cilj trajnostne mode je kupovati manj in uporabljati dlje. Podaljšanje življenjske dobe oblačil je ključno, ko gre za zmanjšanje emisij CO2. S skrbnim odmerjanjem pralnega sredstva lahko veliko prihranite, hkrati pa tako zaščitite oblačila in okolje. Včasih pa zadostuje tudi delno pranje ali zgolj zračenje. Tako lahko življenjsko dobo oblačil podaljšate kar za tretjino. (MOL, 2022)
Oblačila iz druge roke
Second hand oblačila so v tujini pravi hit, vse bolj popularna pa so tudi pri nas, sploh med mladimi, kar je dober znak, saj se prav z njihovo pomočjo lahko odpoveš nakupu novih oblačil.
Najbolj očitna uporabna vrednost nakupa oblačil iz druge roke je prihranek ‒ oblačila lahko kupite po bistveno nižji ceni. Oblačila so ob nakupu še vedno v odličnem stanju in če si vzamete čas, lahko najdete celo vintage dizajnerska oblačila. In obstaja verjetnost, da enakega kosa ne boste mogli več najti, saj ga verjetno ne izdelujejo več, zlasti oblačila v vintage slogu. Dober razlog za nakup oblačil iz druge roke je tudi ohranjanje zemeljskih virov, zmanjšanje onesnaževanja in bolj trajnosten način življenja.
Še en razlog, zakaj bi morali kupovati rabljena oblačila, je spodbujanje trajnostne mode. Nakup rabljenih oblačil je pomemben del gibanja počasne mode in ključni dejavnik pri ustvarjanju trajnostne garderobe. Trajnostna moda pa pomeni tudi upočasnitev modnega dogajanja. Pomeni nošenje rabljenih oblačil, kupovanje oblačil, ki so bila izdelana trajnostno in/ali etično, ter oblačil iz ekoloških materialov, kot so organski bombaž, tencel in konoplja.
Ponudba second hand oblačil v Sloveniji:
2ND CHANCE (second-hand prestižnih znamk - Trubarjeva 32, Ljubljana)
Reinkarmika (Trg svobode 12a, 5222 Kobarid)
Textile House Second Hand (Trubarjeva 27 in Resljeva 1, Ljubljana; Stanetova ulica 17, Celje in Partizanska cesta 12, Maribor)
MJZ izposoja (izposoja, nakup second-hand oblačil in pomoč pri stiliranju - Vodnikova 232, Ljubljana)
PULZ second hand (second-hand za 80-ta in 90-ta v glasbi in modi -Metelkova ulica 7d, Ljubljana)
GVANT 2ND HAND (Hala 3, Francoska ulica 7 v Ljubljani)
MOJA TVOJA OMARA (Hala 5, Francoska ulica 15, Ljubljana)
CATS N' CLOTHES (Tomšičeva ulica 15 v Kranju & spletna trgovina)
Humana (Stritarjeva ulica 5, 1000 Ljubljana; Slovenska cesta 11, 1000 Ljubljana; Kolodvorska ulica 9, 1000 Ljubljana; Ljubljanska cesta 56, 1230 Domžale; Stanetova ulica 11, 3000 Celje; Koroška cesta 2, 4000 Kranj)
Dile second hand shop (Vetrinjska ulica 14, Maribor)
Hahaha second hand shop (Ulica kneza koclja 4, Maribor)
veliko 'trgovinic' pa lahko najdeš tudi na družbenih omrežjih
S. S.