Ena ženska, 195 držav: 'Ko se ne bojiš ljudi, česa bi te moralo biti strah?'

"Ujemi me, če me moreš: Potovanje ene ženske v vse države na svetu." Tako se glasi naslov popotniškega prvenca prav posebne pisateljice. A za nekaj kratkih tenutkov nam jo je le uspelo ujeti, da nam opiše svojo edinstveno dogodivščino.


Jessica Nabongo, ugandsko-ameriška popotniška blogerka in pisateljica, si je pred petimi leti zadala prav poseben cilj. Pred 35. rojstnim dnem je želela obiskati vse države na svetu. Leta 2019 pa je svoj cilj tudi uresničila - sicer nekaj mesecev po svojem dopolnjenem 35. letu je obiskala svojo zadjo državo (Sejšeli) in tako postala prva temnopolta ženska, ki je obiskala vse države na svetu. Seveda tiste, ki jih priznavajo Združeni narodi.


V svojem dvoletnem potovanju je tako videla dobršen del sveta - 195 držav in še številne druge dežele, ki jih Združeni narodi trenutno še ne priznavajo kot države. Medtem pa je spoznala nešteto ljudi in s številnmi še danes ostaja v stiku.


Miami, Pariz in Rim - morda nepričakovano, a resnično

Pot jo je vodila po vsem svetu, tudi v Slovenijo, ki jo je s svojimi toplimi prebivalci naravnost navdušila. Ljudje so namreč za Jessico najpomebnejši del potovanj. "Državo najraje spoznavam skozi oči prebivalcev," nam je povedala in dodala, da zato ob obisku nove države za nasvete in priporočila vedno vpraša lokalno prebivalstvo. "Kaj naj si ogledam? Kaj mi priporočate? Prosim, peljite me v restavracijo, v kateri jeste tudi sami," našteje popotnica, ki pravi, da ji dajo prav ljudje vpogled v državo in v razumevanje njihove kulture.


Države, ki so ji ostale v najlepšem spominu? "Iran, Jordanija, Gana, Uganda," našteje. Te lokacije po prijaznosti in "toplini" prebivalcev uvršča v sam vrh. Kaj kmalu pa se zagotovo ne bo vrnila v Belorusijo, pravi. A ne zaradi kakšne pretirano slabe izkušnje, pač pa le zato, ker so se ji zdeli tamkajšnji prebivalci hladni in zaprti.


A seveda njena pot ni bila le kot med in mleko. "Imela sem tudi slabe izkušnje, vendar pa ne toliko, kot bi si morda mislili, glede na to, kje vse sem bila," pove sogovornica. Slabe izkušnje pa se ji tudi niso zgodile v tistih državah, ki so "pregovorno" smatrane za nevarnejše. "Seveda nobena država na svetu ni popolnoma varna, vendar pa tudi nobena država ni zgolj nevarna," je jasna. Slabe izkušnje je sicer doživela v Miamiju, Parizu in Rimu. V ZDA ji je na primer policist v obraz uperil pištolo, v Franciji so ji skušali ukrasti telefon, v Italiji pa jo je taksist poskusil poljubiti.


"Samo stopite v svet. Ničesar se vam ni treba bati"

A tudi pri teh neprijetnih pripetljajih nasmejana Jessica le skomigne z rameni: "Na koncu dneva vedno verjamem, da je večina ljudi dobrih. Verjamem in poznam prijaznost neznancev, zato se ne bojim obiskati določenih krajev."

Tudi zaradi tega se svojega podviga ni bala. Pred potovanji si ni prebrala nobenega bloga, ki bi ji svetoval, kaj se v določeni državi lahko počne in kaj ne. Čeprav je potovala sama - saj veste, potovanje ene ženske v vse države sveta - se svojega podviga ni ustrašila. Ne mara ideje, "da bi se morale ženske bati obiskati določene kraje po svetu. Vsi me sprašujejo, če se kot ženska nisem bala potovati in odkrivati sveta. In odgovor je - ne, nisem se. Namreč, ne bojim se ljudi. In ko se ne bojiš ljudi, česa bi te potem moralo biti strah?"


Vir: Unsplash

Svoja potovanja je strnila tudi v knjigo, Ujemi me če me moreš: potovanja ene ženske v vse države sveta. Upa, da bo kmjiga morda prinesla spremembo pri dojemanju držav, kultur ali kar potovanj samih. Tistim, ki morda še kolebajo, ali bi se odpravili na potovanje ali ne, pa svetuje: "Just do it." Veliko ljudem se namreč zatakne v procesu načrtovanja, pojasni. "Zato bi svetovala, naj preprosto le začnejo in naj ne skušajo ugotoviti čisto vsake najmanjše podrobnosti. Samo stopite v svet. Ničesar se vam ni treba bati," pravi.


Potovanja, ki brišejo razlike in gradijo mostove

Dejstvo, da je ženska, ji pri potovanjih ni prineslo bistvenih težav. "In ne, zaradi tega se nisem bistveno drugače pripravila na obisk držav. Želela sem pristno informacijo in to zame pomeni, da se pogovarjam z ljudmi, ki so tam," pravi. Informacije, ki jih popotniki običajno pridobivajo na blogih so namreč pogosto zastarele, netočne in subjektivne, "medtem pa so informacije s terena točne".


Potovanja in spoznavanje tujih kultur pa ima zanjo tudi eno prav posebno noto. "Pomembno je, da občutimo človeško povezanost. Toliko stvari nas ločuje - etnična pripadnost, nacionalnost, religija," pravi, a doda, da nam pri preseganju tega pomagajo potovanja. "Ta nas predstavijo drugim ljudem in kulturam."


Seveda sogovornica poudarja, da za kaj takega ni treba odpotovati na drugi konec sveta: "Ni treba, da gre za potovanja med državami. Potovanje zame pomeni to, da zapustiš svoj dom. To lahko pomeni že potovanje v drugo mesto ali v drugo zvezno državo v Združenih državah." Bistveno je, da popotniki odprejo svoje misli in se spoznajo z načinom življenja drugih ljudi.


M. P.