Ste se kdaj vprašali od kod izvira praznovanje dneva ljubezni? Ali kakšne tradicije se na ta dan odvijajo širom sveta? Vsako leto ljudje 14. februarja posvetijo praznovanju valentinovega.
To praznovanje izvira iz krščanstva, natančneje: praznovanje svetega Valentina. Je čas romantike, ljubezni, pa tudi bonbonjer, rož in drugih daril, ki si jih med seboj poklanjajo zaljubljenci. Tradicionalno so med njimi prav vrtnice, čokolada, voščilnice ali pa uživanje ob romantični večerji s svečkami.
Vendar pa nekateri svojo naklonjenost na ta dan izražajo na nekoliko bolj nore načine. Zbrale smo nekaj fenomenalnih, zanimivih, drugačnih in morda čudaških tradicij oz. izrekov ljubezni, ki so se na ta praznik odvili širom sveta.
Tekmovanje 'Poljubi me'
Prva med njimi je tekmovanje v poljubljanju. To se na valentinovo vsako leto odvija v Srbiji, pari pa tekmujejo v najdaljšem poljubljanju – kar je morda nekoliko … no … auč.
Tekmovanje »Poljubi me«, ki je del mestnega festivala, poteka na Mostu ljubezni v mestecu na jugu Srbije Vrnjački Banji. Čeprav so ob tem prazniku morda bolj znameniti mostovi v večjih evropskih mestih, kot je na primer mesto ljubezni – Pariz –, pa so domačini prepričani, da je njihov Most ljubezni najstarejši takšen most na svetu. Sega namreč še v čas prve svetovne vojne.
Leta 2020 je na tekmovanju »Poljubi me« ustnice sklenilo 13 parov, zmagovalca pa sta postala Irena in Đorđe Borić, ki sta postavila tudi nov rekord. Poljubljala sta se namreč kar 112 minut. Omenjeni par je sicer zmagal kar petkrat zapored.
Tradicije živalskih vrtov: darilca za živali in poimenovanje ščurkov po bivših
Valentinovo pa ni poseben dan le za ljudi, temveč tudi za živali, ki bivajo v živalskih vrtovih po vsem svetu. Na ta dan tako številni oskrbniki svojim varovancem omogočijo nekoliko več romantike, tudi v obliki romantičnih prigrizkov, kot to počne londonski živalski vrt.
Za podobno pozornost so se odločili tudi v ljubljanskem živalskem vrtu, kjer so z majhnimi pozornosti popestrili dan nekaterih živalic. Na družbenem omrežju so med drugim delili veidoposnetek šimpanzov, ki so prejeli prav posebno darilce. »Tudi šimpanzi so se zabavali z valentinovimi pozornostmi. Sporočilca smo jim v voščilnice 'napisali' z dišečimi eteričnimi olji, v kuverte in škatlice skrili slastne priboljške, mali Tai pa je preizkusil tudi rdečilo rdeče pese, da se bodo njegovi poljubčki ja dobro poznali,« so sporočili ob tem.
Predhodno so sicer delili tudi video prisrčen video mladičkov surikat in pripisali: »Glede na to, da imajo tri tedne stare mladičke, surikate z romantiko očitno niso čakale na valentinovo.«
Številni živalski vrtovi pa so se odločili, da na ta dan poskusijo popraviti tudi zlomljena srca po svetu. Ljudem tako omogočajo, da po svojih bivših poimenujejo žuželke, s katerimi nato nahranijo druge živali v živalskem vrtu.
»Če ste imeli še posebej grd razhod, je to dober način, da se malo pošalite in to delite s prijatelji,« je dejal operativni vodja živalskega vrta v Kentu Henry Weedon in dodal, da lahko ljudje ščurke poimenujejo tudi po politikih.
Kot pravi se je prav v zadnjih dneh pred valentinovim zanimanje za to ponudbo precej povečalo. »Sprejmemo vsa imena, namen ponudbe pa je zbrati denar za projekte, ki jih izvajamo v našem živalskem vrtu,« je dejal Weedon. Po donaciji osebe prejmejo tudi potrdilo, ime njihovega bivšega oz. bivše pa živalski vrt izobesi na oglasno desko.
Valentinova poroka pod vodo ali lesena ljubezenska žlica?
Prav posebna Tradicija pa se na valentinovo odvija na Tajskem. Tamkajšnja provinca Trang je že 26 let znana zaradi svojih znamenitih podvodnih porok. Te so leta 200 dobile tudi uradno priznanje Guinnessove knjige rekordov za največjo podvodno poroko na svetu.
Podvodne poročne slovesnosti se lahko sicer udeležijo le usposobljeni potapljači. Ko je slovesnost končana, podvodni matičar mladoporočencema izroči tudi vodoodporni poročni list.
V Walesu imajo medtem kar svojo različico valentinovega, ki jo imenujejo dan svetega Dwynwena, zavetnika zaljubljencev, praznujejo pa jo 25. januarja. Zanimiva tradicija pa prihaja z otoka Llanddwyn, ki leži ob obali Walesa. Če želiš namreč očarati svojo boljšo polovico, ji tam namreč ne podariš čokolade ali šopka rož, temveč leseno ljubezensko žličko.
Kot pravi valižanska folklora, so te bogato izrezljane in okrašene lesene žlice mladeniči tradicionalno izdelali ter nato poklonili svojim izbrankam. Tradicija sega vse do 17. stoletja.
Dan danes pa takšne lesene žličke podarjajo kot poročna ali zaročna darila, ali pa kot darila ob obletnicah in seveda tudi na dan zaljubljencev.
Spuščanje 'gregorčkov' in 'tičja svatba'
Podobno kot v Walesu imamo tudi v Sloveniji svojevrsten valentinov praznik, imenovan Gregorjevo. Dan, ki je sicer posvečen svetemu Greogorju, sega sicer še v predkrščansko obdobje, pri ljudeh pa se je uveljavilo prepričanje, da predstavlja prihod pomladi, saj se je po starem koledarju praznovalo na prvi spomladanski dan, ko je svetli del dneva postal daljši. To naj bi nakazovalo tudi »ženjenje« ptic.
Tradicionalno se je na ta dan po vodi spustilo luči. Z obredom so ljudje ob prehodu iz starega v novo leto v svetu vzpostavili nov red, po verovanju pa so s tem dejanjem naravi dali tudi moč novega rojevanja.
Šego so poznali marsikje v Evropi in širše v svetu, v več krajih na Bavarskem, v Švici, na vzhodu Francije, na Češkem, v Makedoniji in drugje. Opredeljevali so jo kot šego, ki je sodila v pomladni čas, zaznamovale pa so jo sveče, smola, slama, trske in drugo, kar so ljudje na deskah spustili po vodi.
Tako se tudi na slovenskem še danes ponekod po Gorenjski in v okolici Ljubljane na predvečer gregorjevega po vodi spušča 'gregorčke' – hiške, cerkvice, barčice in druge predmete, v katerih je luč, ki jo daje sveča ali ogenj.
V Kropi so šli medtem na dan spuščanja 'gregorčkov' tudi na 'tičjo svatbo', ko so imeli ptiči svojo 'ohcet', dobrote s ptičje ohceti pa so ostale v grmovju, kjer so jih otroci lahko poiskali in se posladkali.
Šaljive ljubezenske pesmi
Na Danskem si medtem tradicionalno pošiljajo skrivne ljubezenske kartice oz. 'gaekkebrev' (pismo za šalo). Sporočilca pogosto vsebujejo kakšno smešno ljubezensko pesem, napisane pa so na izrezljanem kosu papirja.
Pošiljatelj sporočila ne podpiše s svojim imenom, temveč ga na poseben dogovorjen način zakodira s pikami. Tradicija veleva, da dobitnik kartice, ki pravilno ugane, kdo je napisal šalo, na velikonočno nedeljo velikonočno jajčke. Če pa prejemnik ne ugane, kdo mu je poslal sporočilo, mora velikonočno jajčke poslati on.
M.P.