2. DEL: Če ne poznaš svojih pravic, te je lažje izkoriščati

Problematiko prikritega delovnega razmerja smo razgrnili že v enem izmed zadnjih prispevkov. V prvem delu smo raziskovali kaj je prikrito delovno razmerje, kateri elementi sestavljajo delovno razmerje, kaj storiti, če ugotoviš, da si se znašla v prikritem delovnem razmerju in kakšne so posledice tvojega iskanja pravice na tem področju. Tokrat nadaljujemo in, kot že zadnjič, na vprašanja starejših sester odgovarjajo predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Borut Brezar ter članici pravnega odbora v društvu Katarina Kogej in Manca Kramar. Razkrivali bomo predvsem, kakšno je stanje na tem področju v Sloveniji in kaj storiti, da bo v prihodnosti boljše.


Ključni problemi

Sogovorniki so ocenili, da ima Slovenija dobro urejeno zakonodajo glede ugotavljanja obstoja delovnega razmerja. "Zakon o delovnih razmerjih v 4. členu jasno opredeljuje delovno razmerje. Zaradi jasno določenih elementov in načela varstva delavcev sodišče obstoj delovnega razmerja redno ugotavlja," so dodali. Izpostavili pa so tri probleme na tem področju:

  1. Strah delavcev pred povračilnimi ukrepi delodajalca,

  2. kadrovsko podhranjenost slovenskega Inšpektorata za delo,

  3. preračunljivost delavcev (v nekaterih primerih).

Vir: Pexels

Prvo točko si do neke mere verjetno lahko predstavljaš. Če na primer kot študentka delo opravljaš v prikritem delovnem razmerju, se seveda lahko bojiš, da boš svojo službo, ki jo potrebuješ za svoje preživljanje, izgubila, če storiš kaj, da izboljšaš svoj položaj. Zato proti delodajalcu morda ne ukrepaš in tako ne uveljavljaš svojih pravic. V Gibanju opažajo, da so delavci pogosto pripravljeni ukrepati komaj takrat, ko se odnos z delodajalcem močno zaostri ali pa so bili s strani delodajalca že odslovljeni. "Zato je izjemnega pomena, da se delavci takoj po začetku opravljanja dela vključijo v panožni sindikat ali kaki delavski organizaciji. Na ta način lahko zaščitijo sebe v primerih, ko so kršene njihove delavske pravice, prav tako pa imajo občutek, da pri svojih problemih niso sami," so poudarili Brezar, Kogej in Kramar.



Na enega inšpektorja za delo je v povprečju 2000 podjetij v Sloveniji, kar pomeni, da je nadzor neučinkovit. V Gibanju opažajo tudi, "da je nadzor inšpektorata pogosto nezadosten in da se delodajalski strani pogosto popušča pri ukrepih". Želijo si, da bi inšpektorat bil bolj proaktiven.


Res pa je tudi, da delavci včasih pristanejo na nezakonita prikrita delovna razmerja, ker menijo, da se jim tak način dela finančno bolj splača. Menijo, da dobijo na račun večji neto znesek, kot bi ga v primeru redne zaposlitve. "Podobno računico imajo tudi pri vključitvi v sindikat, saj se jim ne zdi vredno plačevati članarine," so dodali sogovorniki. Delavci včasih računajo namreč, da z delodajalcem ne bodo imeli težav.


Prvi korak je informiranje delavcev o njihovih pravicah

Če ne poznaš svojih pravic, te delodajalec lažje izkorišča. V Gibanju tako predlagajo, da slovenska Finančna uprava bolj intenzivno preverja sodelovanje podjetij s študenti in samozaposlenimi. "Ker imajo dober vpogled v plačevanje davkov, računov in prispevkov, lahko ugotovijo, kateri od delavcev bi utegnil delo opravljati v prikritem delovnem razmerju. V tem primeru bi morali po uradni dolžnosti obvestiti inšpektorat za delo na sum prikritega delovnega razmerja," so podkrepili v Gibanju.


Vir: strokovni zbornik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo (KLIK)

Podali so še nekaj idej. Prvič, izboljšati bi bilo treba tudi delo inšpektorata in pogostost preverjanj delodajalcev. Kot že nakazano, bi inšpektorat bilo potrebno okrepiti. Omenili so tudi idejo o zadrugah, kjer so delavci hkrati lastniki podjetja. Zadruge bi v tem scenariju nadomestile spodbujanje samozaposlovanja s strani Zavoda za zaposlovanje. Še enkrat so izpostavili to, da ima delavec v primeru nezakonite odpovedi po trenutni ureditvi zgolj 30 dni od prekinitve delovnega razmerja, da vloži tožbo. Menijo, da je to prekratek rok, saj so delavci pogosto v šoku od odpovedi in v stresni situaciji. Tako v Gibanju predlagajo, da se ta rok podaljša na vsaj tri mesece (to smo raziskovali še v prvem delu).


Brezar, Kogej in Kramar menijo tudi, da bi bilo potrebno urediti plačano bolniško odsotnost samozaposlenih. "Po trenutni ureditvi mora prvih 20 delovnih dni bolniške kriti samozaposleni sam. To je problematično, saj povzroča prezentizem in dolgoročno slabšo zdravstveno stanje samozaposlenih, kar pomeni, da bodo pogosteje pri zdravniku zaradi različnih obolenj," so pojasnili.


"Nadgraditi bi bilo potrebno institut ekonomsko odvisne osebe, ki ga ureja ZDR-1 v 213.-214. členu. Institut namreč ni zaživel v praksi," so še izpostavili. To je, kot ugotavljajo v Gibanju, posledica tega, da so delavci in delodajalci o tej možnosti premalo poučeni (oz. sploh niso). Problem pa predstavlja tudi sama ureditev, ki od delavca zahteva, da svoj status v odnosu do večinskega naročnika uveljavlja sam. "Do omejenega delovno pravnega varstva je posameznik v razmerju ekonomske odvisnosti upravičen le, če po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta obvesti naročnika, od katerega je ekonomsko odvisen, o pogojih, pod katerimi deluje, tako da naročniku posreduje vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti," so še poudarili Brezar, Kogej in Kramar.


Če te ta tema zanima oz. če si se sama znašla v situaciji, ki smrdi po prikritem delovnem razmerju, pa te spodbujamo, da se obrneš na Gibanje oz. na katero od institucij, ki smo jih omenili v prvem delu. Prav tako lahko za več predlogov za izboljšanje situacije na tak način izkoriščanih delavcev prebereš v strokovnem zborniku Prekarnost.


M. L.