Ali ženski orgazem v popularni kulturi resnično pripada ženskam?

Ni skrivnost, da se je upodabljanje žensk v filmih skozi zgodovino močno spreminjalo. Ženske so se od vloge mame, gospodinje ali tajnice, ki jih rešujejo in osmišljajo različni moški liki, premaknile do političark, znanstvenic in menedžerk. A vse prepogosto so tudi življenja slednjih prazna, dokler vanje ne vstopi močna moška energija, ki njihovim življenjem pokaže nov smisel.


Še bolj šovinističen pa je skozi pop kulturo prikazan en prav poseben del ženskega življenja. Ženska spolnost. Ali pa še bolj specifično – ženski orgazem. Skozi leta se je prikaz ženskega orgazma na ekranih močno spreminjal.


Ni je zaznamovala pamet, temveč prvi ženski filmski orgazem


Prvi ženski orgazem v nepornografksem filmu, se je zgodil leta 1933 v češkem filmu z naslovom Ekstazi, zaigrala pa ga je Hedy Lamarr. Ko je mlada igralka podpisala pogodbo za snemanje filma, je besedilo prebrala tako hitro, da je spregledala točko, v kateri je pisalo, da se bo morala za namen snemanja sleči do golega. Čeprav je sprva želela zapustiti filmsko produkcijo pa je naposled ostala in odigrala tudi slavni prvi filmski prizor ženskega vrhunca.

Osemdeset let star prizor s svojo progresivnostjo v prikazu ženskega orgazma sramoti celo sodobne filme. A izkazalo se je, da takratnji svet še ni bil pripravljen na prihodnost. Številni so filmski prizor obsojali, med njimi sta bila tudi Hitler in takratnji papež.


Na žalost je oznaka prve ženske, ki je na ekranu doživela vrhunec, Lamarrjevi sledila do konca kariere. Ožigosana je bila kot zapeljivka, čeprav je bila ob vsem drugem tudi odlična znanstvenica, ki je iznašla temelje za vso sodobno brezžično tehnologijo.


Od rigidne spolnosti do spolne revolucije


Dolgo časa je bil to prvi in tudi zadnji ženski orgazem na ekranu, saj se je okoli tega časa začela doba Haysovega kodeksa, ki je več kot tri desetletja izvajal strogo moralno cenzuro filmov in prepovedoval številne stvari, ki so jih v tistem času videli kot moralno vprašljive. Med drugim je prepovedoval tudi prikazovanje medrasnih zmenkov in strastne poljube. Zajemal je tudi številne napotke za izvajanje cenzure, ki je filmom prepovedovala neposredno prikazovanje ali celo le govorjenje o seksu. Celo poročene pare so morali filmi med spanjem tako prikazovati v ločenih posteljah.


Haysov kodeks je zamrl leta 1968, kar je sovpadalo z začetkom spolne revolucije v ZDA. Tako se je na zaslone vrnil tudi ženski orgazem, a se je nanj večinoma gledalo le kot na kič, ki je obstajal le za moško zabavo. Tako so se pojavili tudi prizori, kot v filmu Barbarella iz leta 1968, v katerem je zlobni doktor Pygar glavno junakinjo Barbarello, ki jo je upodobila slavna igralka Jane Fonda, zaprl v napravo, ki naj bi ji povzročala orgazme, dokler dekle ne bi umrlo. A na presenečenje norega znanstvenika Barbarella doživi tako močan vrhunec, da se stroj pokvari. Ta prizor bi se v današnjih filmih seveda zelo težko prikazal, saj poleg številnih drugih spornih in vprašljivih zadev prikazuje tudi spolno nasilje nad ženskami.

Vir: Barbarella

Še en večji trenutek se je zgodil leta 1972, ko je v javnost prišel film Deep Throat (Globoko grlo). V njem dekle moške zadovoljuje le oralno, saj naj bi imela v vratu svoj 'g spot'. Deep Throat je postal tudi prvi pornografski film, ki se je prevesil v kategorijo mainstream filmov.


Orgazmi, kot sta jih prikazala tudi oba omenjena filma, pa seveda niso prikazovali realne slike, temveč le moške fantazije o tem, kako naj bi ženske doživljale užitek.


Stopicljaji k sodobnim filmskim orgazmom


Leta 1989 se je zgodil prizor, ki ga filmska industrija ne bo zlahka pozabila. Hollywoodska romanca Ko je Harry srečal Sally je namreč vključevala tudi daljši prizor, v katerem igralka Meg Ryan sredi polne restavracije na ves glas zaigra vrhunec. S tem je želela glavnemu moškemu liku pokazati, da morda le ni tako odličen v postelji, kot si misli, saj bi lahko njegove pretekle partnerke užitek le zaigrale, on pa sploh ne bi opazil razlike.


Ta prizor je bil prelomen zaradi več različnih razlogov. Številnim gledalkam je namreč dal vedeti, da niso edine, ki so med spolnim odnosom že zaigrale vrhunec, istočasno pa je moške učil, naj bodo pozorni na potrebe svojih partnerk. Prav tako je načel pogovor o naravi ženskega orgazma. Ženske so se in se tudi še vedno soočajo z veliko prevelikim pritiskom, da v postelji prioritetno zadovljijo partnerjev ego namesto svoje potrebe.

V letih, ki so sledila, je postal ženski orgazem vse pogostejši na televizijskih ekranih. A še vedno se ga je vse prepogosto uporabljalo le za komični učinek. Takšen je na primer tudi vrhunec Jennifer Aniston v filmu Vsemogočni Bruce ali ko v filmu Grda resnica Katherine Heigl orgazem doživi med poslovno večerjo, ko se mlajši deček nevede poigra z daljincem, ki upravlja njene vibrirajoče spodnje hlačke.


In tudi v trenutkih, ko ženski orgazmi nimajo namen biti smešni, pa jih je pogosto težko jemati resno. Primer takšnega filmskega orgazma se na primer zgodi v filmu 40 dni in 40 noči, ko dekle doživi vrhunec le zaradi božanja z orhidejo.


Sodobna spolnost v pop kulturi


Vse to sicer ni bil korak naprej pri prikazovanju ženskega orgazma v pop kulturi, vendar pa tudi ni bil korak nazaj. Zadnje čase lahko na srečo vidimo veliko bolj realistične in pozitivne upodobitve ženskih vrhuncev. Končno pa se filmi in serije na ženske orgazme pogosteje osredotočajo skozi doživljanje in pogled žensk, ne le moških.


Spolni odnos skozi ženske oči se je lepo izoblikoval tudi skozi zgodovinsko fikcijsko dramo Bridgerton, kjer se naivna protagonistka Daphne zaljubi v divjega vojvodo Simona. Ta jo še pred njuno poroko in poročno nočjo pouči o ženskem užitku ter da ga lahko doseže tudi sama: »Ko si sama, se lahko dotikaš. Kjerkoli po telesu, kjerkoli ti to prinaša zadovoljstvo. Še posebej med nogami. In ko najdeš občutek, v katerem še posebej uživaš, lahko s tem nadaljuješ, dokler občutek ne naraste in sčasoma doseže vrhunec, sprostitev,« ji pojasni vojvoda.


To je zelo natančen opis orgazma in osvežujoče je gledati moškega, ki se zanima za žensko zadovoljstvo. Na žalost pa se tudi v tej seriji Daphnino polno spolno prebujenje zgodi prav zaradi moškega – Simona.


In seveda je tukaj film, ki naj bi predstavljal sveti gral upodobitve ženske spolnosti na srebrnih ekranih. Petdeset odtenkov sive. Ja, to je bil film, ki je ženski organ zares postavil pod žaromete. A vprašanje je, ali je to storil na dober ali na slab način. Prvi del nam namreč ponudi 14 prizorov, ki sicer resnično prodajo vstopnice, vendar pa zagotovo nihče ne verjame, da je seks tudi v resnici takšen.

Vir: Petdeset odtenkov sive

Po besedah slavne seksologinje ​​Bonnie Bullough v povprečju ženska rabi 20 minut, da doseže vrhunec. Toda toliko filmov se odloči, da bo blaženo prezrlo to hladno, trdo resnico. ​​Seveda je lahko Petdeset odtenkov očiten primer prav teh nerealnih pričakovanj, ki jih filmi vzpostavljajo skozi svojo pripoved. A Petdeset odtenkov sive je le eden od primerov v hudourniku nerealnih upodobitev ženskega orgazma.


Poleg številnih že naštetih filmov je tu namreč še morje drugih - od že kultnega Duha, v katerem Demi Moore med lončarstvom doseže orgazem le nekaj minut za tem, ko poljubi Patricka Swayzeja, ali film Beležnica in še številne druge romantične in manj romantične filmskih uprizoritve spolnosti, ki je seveda večinoma prikazana tako, da ustreza moškim. Se bomo kdaj naučili?


Kako so ženske prikazane skozi popularno kulturo je zelo pomembno, saj vpliva tako na to, kako se moški do njih obnašajo v resničnem življenju, kot tudi na to, kako svojo vlogo dojemamo same ter kako se počutimo v lastnem telesu. Je to resnično le kič, ki je namenjen popestritvi moškega življenja? Zagotovo ne!


M. P.