Vse, kar moraš vedeti o lokalnih volitvah in referendumih

Oj! Moramo priznati, čeprav se nam zdi spremljanje aktualnopolitičnega dogajanja zanimivo, smo zdaj zares že precej utrujene od volitev. Saj smo že skoraj vsako nedeljo na voliščih! Kakorkoli, ker nas to nedeljo čakajo lokalne volitve, naslednjo pa kar trije referendumi, moramo malo stisniti zobe in to pregurati. Ker je pomembno. Glas enega morda res nima moči. Ko volimo skupaj, pa lahko sooblikujemo državo, v kateri živimo. Zdrži še malo. We feel you. <3


Zato pripravljamo nabor, ki ti lahko pomaga, da veš, za kaj gre, in da tvoj glas ne ostane neslišan! Mamo to!

Vir: Unsplash
Začnimo pri lokalnih volitvah

"Lokalne volitve, na katerih volimo župana in člane občinskega sveta, imamo vsake štiri leta. V občinah, kjer so ustanovljeni ožji deli, ob tem volimo tudi člane krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti," so zapisali na spletni strani Državne volilne komisije (DVK).


Kot smo že omenile, bo prvi krog lokalnih volitev to nedeljo, 4. decembra pa bo potekal drugi krog, kjer bo to potrebno. Župane volimo po večinskem sistemu, občinski sveti pa po večinskem ali proporcionalnem sistemu.


To verjetno veš, pa vendar, volivci imajo volilno pravico samo v tisti občini, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. Zanimivo je tudi, da lahko na lokalnih volitvah volijo tudi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v RS.


Saj veš, v Sloveniji imamo fuuul občin. Zato imamo tudi fuuul kandidatov za župane. In četudi so mestne občine največjih mest res največje (tam živi tudi največ ljudi), še zdaleč niso edine, ki so pomembne. Vendar pa je težko pokriti čisto vse.


Soočenja ipd.


Tukaj lahko pogledaš, kdo kje kandidira. Priporočamo, da nato malo poguglaš kandidate, preveri kateri stranki pripadajo in kaj vse so počeli v preteklosti. Lahko preposlušaš tudi kakšen letni pregled dogajanja v Sloveniji (2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020 in 2021), da dobiš širši občutek za dogajanje in dejanja (vsaj osrednjih) strank ter se tako lažje odločiš.


Tokrat ne objavljamo posebej oddaj - ker ne vemo, iz katere občine prihajaš. Na tej povezavi je zbirka prispevkov RTV Slovenija (RTV) na temo lokalnih volitev - malo prebrskaj in verjetno boš našla kaj zase. Podatke o kandidatih v osrednjih občinah najdeš tudi na drugih medijih, na primer na 24ur.si.


Spet pa je na voljo tudi volitvomat za lokalne volitve (res super zadeva!!!), s pomočjo katerega lahko vsak preveri, s kom se po stališčih in prepričanjih najbolj ujema.



Ok, zdaj pa na referendume ...

V začetku oktobra je SDS zbrala dovolj podpisov pod vsako od treh predlaganih zakonodajnih referendumskih pobud za razpis referenduma o:

Spremembe zakona o vladi prinašajo drugačno sestavo vlade, spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi uveljavitev lani sprejetega zakona zamikajo za eno leto, novela zakona o RTV pa na novo ureja vodenje, upravljanje in nadzor RTV.


Da bi predlagatelji s pobudo uspeli, morajo na glasovanju doseči t. i. zavrnitveni kvorum. Naj razložimo. Po veljavni zakonodaji je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina vseh volivcev. Skupno število volilnih upravičencev na tokratnih referendumih je po podatkih ministrstva za notranje zadeve 1.695.330, torej mora proti posameznemu zakonu glasovati vsaj 339.066 volivcev.


Najprej ti želimo na kratko predstaviti vsebino zakonov, ki bodo na referendumu. O tem smo že pisale, vendar tukaj znova povzemamo. Ob tem te spodbujamo, da v novele pokukukaš tudi sama.


Spremembe zakona o vladi prinašajo novo sestavo vlade. Po novem bi imeli 20 ministrov, in sicer 19 z resorjem in enega brez resorja (skupaj tri več kot zdaj). Nekatera ministrstva bi se preimenovala, spremenile bi se tudi nekatere pristojnosti posameznih resorjev. Na novo bi oblikovali ministrstvo za solidarno prihodnost, ki bi prevzelo del področja ministrstev za delo ter za zdravje. Ustanovili bi tudi ministrstvo za podnebje in energijo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa bi se razdelilo na ministrstvo za vzgojo in šolstvo ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Pod okrilje gospodarskega ministrstva bi prešel šport, ministrstvo pa bi se preimenovalo v ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Zdajšnje ministrstvo za okolje in prostor bi se preimenovalo v ministrstvo za varstvo narave in prostor, zunanje ministrstvo pa v ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.


Z novelo zakona o RTV je želela vlada na novo urediti vodenje, upravljanje in nadzor javnega medija. Novela sicer med drugim namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta zavoda uvaja enotni svet s 17 člani. Med njimi ne bi nobenega imenoval državni zbor (DZ). Kot posvetovalno telo sveta predlog uvaja tudi petčlanski finančni odbor. Javni zavod bi po določbah novele vodila in upravljala uprava, ki bi jo sestavljali štirje člani, vodil pa bi jo predsednik uprave. Ministrstvo za kulturo kot razloga za spremembe navaja željo po depolitizaciji RTV Slovenija.


Sprememba zakona o dolgotrajni oskrbi pa za leto dni zamika uveljavitev zakona, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše, DZ pa ga je sprejel decembra lani. Na kratko, novi zakon o dolgotrajni oskrbi bi morali začeti izvajati začetek januarja 2023, po mnenju aktualne vlade pa to ni mogoče. Začetek izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi želijo premakniti za 1 leto. Namesto januarja 2023 bi se tako začel izvajati januarja 2024. Medtem pa bi na ministrstvih za zdravje in delo, družino in socialne zadeve določila v njem tudi temeljito prenovili. Trenutni vladi se to zdi pomembno zato, ker predpis, ki ga je Janševa vlada uvrstila med mejnike v načrtu za okrevanje in odpornost, po mnenju direktorjev domov za starejše, oskrbovalcev in tudi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je določen za nosilca in izvajalca zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, v obstoječi obliki v praksi ni izvedljiv. Pomakljivosti se kažejo v številnih točkah, predvsem pa mu manjka uvedba vzdržnega sistema financiranja. Trditve SDS, da so v tem referendumu proti ukinitvi dolgotrajne oskrbe, so tako zavajajoče. Na podlagi omenjenega zakona do tega ne more priti.


Oddaje, ki jih si jih lahko pogledaš


Do referendumov je še nekaj časa (ja, vemo, ne veliko, pa vendar v tem nabito polnem volilnem urniku so najprej na vrsti lokalne volitve). Vendar nekaj oddaj je že bilo, nekaj pa jih še pride.

Ob tem poudarjamo, da so številni stokovnjaki ostro kritizirali vodenje nekaterih oddaj, ki so v navedenih sklopih. Eno izmed takšnih kritik najdeš tukaj (pa tudi druge zanimive prispevke, mimogrede). Avtor te kritike je filozof Boris Vezjak, ki med drugim podrobno spremlja tudi dogajanje v slovenskih medijih. Poleg tega predvidevamo, da bo kmalu tudi na Studiu ob 17ih kakšna oddaja o prihajajočih referendumih (oddajo lahko spremljaš tukaj).

Naš mnenjski intermezzo: 
RTV se sooča z močnimi političnimi pritiski - zaradi teh pritiskov so že marsikoga premestili na drugo delovno mesto v medijski hiši in marsikdo je celo izgubil službo (npr. priljubljeni Marcel Štefančič, ki je nekoč vodil oddajo Studio City). Trenutno na tej medijski hiši ne smejo poročati o vseh temah, izvaja se cenzura. Zato zaposleni tam že dolgo protestirajo. Sicer poenostavljamo, vendar val teh pritiskov se je začel predvsem z nastopom prejšnje vlade Janeza Janše (medijski pritiski so bili sicer značilni za vse njegove vlade). To sliko poskušamo orisati tudi zato, da razumeš, zakaj so nekateri prispevki, sploh glede spreminjanja zakonodaje RTV, lahko vodeni pristransko. Pa, da se razumemo, nobeno novinarstvo ni popolnoma objektivno. Novinarji s(m)o ljudje, vsi imamo svoja mnenja in strokovni cilj novinarja je lahko zgolj, da se skuša čim bolj približati objektivnosti - skratka čista objektivnost je nemogoča. Vendar pritiski in cenzura, ki smo jim priča v zadnjih letih, so popolnoma druga zgodba kot zgolj vprašanje novinarske profesionalnosti. Gre za zaskrbljujoče vpletanje politike. 

Mimogrede, da malo razbijemo resnost in dolgovezenje, tole je iz oddaje Kaj dogaja - tik za nastopom zadnje Janševe vlade:


Zato te pozivamo, da preletiš novele, ki bodo predmet referenduma (povezave najdeš na vrhu sklopa o referendumih v tem prispevku). Pozorno poslušaj oddaje in kritično razmišljaj, preden oddaš svoj glas. Me poskušamo nuditi zbrane informacije in relevante vire, ki ti lahko pomagajo pri izbiri, odločitev o tem, kako boš glasovala, pa moraš sprejeti sama.


Prihodnost stoji na tvojih ramenih! Pa kar pogumno na volišča!


M. L.