- Mar 16
- 9 min read

Tedenskih (s)pet, 9. - 16. 3.

Si že gledala film Oppenheimer? Na podelitvi oskarjev prejel nagrado za najboljši film - skupaj je osvojil sedem oskarjev. V nadaljevanju preberi, kaj vse je še zaznamovalo minuli teden.

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v sproščenem vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Evropski parlament podprl akta o svobodi medijev in umetni inteligenci

Ključno: Evropski poslanci so z veliko večino podprli akt o svobodi medijev. Zaščitil naj bi novinarje v EU, državljanom pa zagotovil dostop do raznolikih in neodvisnih medijskih vsebin. Prav tako so poslanci podprli akt o umetni inteligenci.

Podrobno: Za novo zakonodajo o svobodi medijev je na plenarnem zasedanju glasovalo 464 poslank in poslancev, 92 jih je bilo proti, 65 vzdržanih. Akt o svobodi medijev med drugim predvideva, da morajo države članice zagotavljati pluralnost medijev ter ščititi njihovo neodvisnost pred različnimi interesi. Novinarje pa naj bi akt zaščitil pred pritiski, kot je siljenje v razkritje virov. Uporaba vohunske programske opreme proti novinarju je upravičena le kot skrajni ukrep, če jo odredi neodvisen pravosodni organ za preiskavo hudega kaznivega dejanja, ki ga je osumljen novinar.

Da bi javnost vedela, kdo nadzoruje medije in kakšni interesi lahko vplivajo na poročanje, bodo morali vsi mediji, ne glede na njihovo velikost, v nacionalni podatkovni zbirki objaviti informacije o svojih lastnikih, tudi če so neposredno ali posredno v državni lasti. Mediji bodo morali poročati tudi o sredstvih, ki jih bodo prejeli iz državnega oglaševanja, in o državni finančni podpori, tudi iz držav nečlanic EU-ja. Akt ob tem ureja tudi odnos med velikimi spletnimi platformami in mediji ter vzpostavlja Evropski odbor za medijske storitve. Sestavljen bo iz nacionalnih medijskih organov in bo svetoval Evropski komisiji pri spodbujanju dosledne uporabe določb akta.

Evropski parlament je podprl tudi akt o umetni inteligenci, s katerim prvič zakonsko ureja to področje. Za akt je glasovalo 523 poslancev, 46 jih je bilo proti, 49 vzdržanih. Nova pravila prepovedujejo aplikacije umetne inteligence, ki predstavljajo očitno tveganje za temeljne pravice. Med njimi so biometrični kategorizacijski sistemi, ki temeljijo na občutljivih značilnostih, družbeno točkovanje ali umetna inteligenca, ki se uporablja za manipuliranje s človeškim vedenjem.

Sistemi umetne inteligence, ki veljajo za visoko tvegane in se uporabljajo na primer v ključni infrastrukturi, izobraževanju, zdravstvenem varstvu, kazenskem pregonu, upravljanju meja ali volitvah, bodo morali izpolnjevati stroge zahteve. Modeli umetne inteligence, ki se hitro širijo, bodo morali biti skladni s pravili Unije o avtorskih pravicah, najmočnejši modeli pa bodo morali izpolnjevati dodatne varnostne zahteve. Z umetno inteligenco ustvarjene ali manipulirane vsebine – t. i. deepfakes – na spletu pa bo v prihodnje treba jasno označiti.

Zanimivo: Evropska poslanka Irena Joveva (Renew/Svoboda) in Matjaž Nemec (S&D/SD) ter Društvo novinarjev Slovneije so sprejetje akta o svobodi medijev pozdravili. Poslanka Romana Tomc (EPP/SDS) pa mu je nasprotovala in pojasnila, da se tudi še tako dobre rešitve uporabijo za politično obračunavanje.

Referendumi

Ključno: Poleg predloga za posvetovalni referendum glede zakonske ureditve pridelave, predelave, prometa in uporabe konoplje v medicinske namene, o spremembah volilne zakonodaje, in o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, stranke vložile tudi predlog za predlog za posvetovalni referendum o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearke (Jek 2).

Podrobno: V začetku tedna so vse parlamentarne stranke z izjemo Levice v DZ vložile predlog za posvetovalni referendum o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearke (Jek 2). Referendum bi bil lahko novembra. Predloga ni podprla le Levica, saj javnost nima vseh relevantnih informacij o projektu.

V državni zbor (DZ) so vložili tudi predlog za posvetovalni referendum, s katerim bi preverjali naklonjenost volivcev zakonski ureditvi pridelave, predelave, prometa in uporabe konoplje v medicinske namene. Prav tako so vložili predlog za posvetovalni referendum o spremembah volilne zakonodaje. Te bi šle v smeri večjega vpliva volivcev pri odločanju o posameznih kandidatih. Na mizi je tako predlog uvedbe preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah.

Zanimivo: Spomnimo, koalicija je minuli teden v parlamentarni postopek vložila tudi predlog za posvetovalni referendum o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Vlada in Fides v pogajanja glede mediacije

Ključno: Vlada je sprejela izhodišča za pogajanja z zdravniškim sindikatom Fides za dosego sporazuma o poteku mediacije. Vlada se strinja, da mediacijo vodi Odvetniška zbornica Slovenije. V Fidesu verjamejo, da je mediacija pravi korak za sklenitev dogovora.

Podrobno: Vladna stran in Fides se bosta po napovedih sestala v ponedeljek popoldne. Vlada je sprejela tudi izhodišča za pripravo zakona o kakovosti v zdravstvu. Zakon bo predvidoma uvedel kazalnike kakovosti, ki bodo primerljivi med zdravstvenimi izvajalci in mednarodno. Predvidena je tudi ustanovitev javne agencije za kakovost, ki bo izvajala celovit nadzor nad kakovostjo in varnostjo v zdravstvu.

V petek pa so v Fidesu zanikali besede premierja Roberta Goloba, ki je v četrtek dejal, da Fides sprejema možnost, da se dvigi plač uveljavijo s 1. januarjem 2025. V sindikatu razumejo željo vlade glede finančne nevtralnosti v letu 2024, a poudarjajo, da se na stavkovnih pogajanjih, kjer premier ni prisoten, o tem še niso pogovarjali.

Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča bodo na podlagi odločitve sindikata Fides kljub zdravniški stavki 18. marca začeli opravljati zdravniške preglede za potrebe vseh voznikov s posebnimi potrebami. Je pa Fides v ponedeljek vstopil v deveti teden stavke. Zahtevajo sklenitev aneksa k tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, s katerim bi ustrezno dvignili plače še starejšim zdravniko, vendar po tistem, ko je bila večina mlajših zdravnikov v prejšnjem letu deležna dviga plač za pet plačnih razredov.

Zanimivo: Člani odbora DZ za zdravstvo so soglasno potrdili vladni predlog novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Predlog novele med drugim prepoveduje vse arome v elektronskih cigaretah, razen tobaka.

Začeli teči roki za volilna opravila pred evropskimi volitvami

Ključno: Začeli so teči roki za volilna opravila pred junijskimi evropskimi volitvami. Kandidatne liste za volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament je že mogoče vlagati, in sicer do 10. maja.

Podrobno: Poslance v Evropski parlament lahko volijo vsi državljani, ki imajo volilno pravico na državnozborskih volitvah. Poleg njih imajo volilno pravico tudi državljani drugih držav EU, ki imajo v Slovenji stalno ali začasno prebivališče.

Slovenija bo izbrala devet predstavnikov za Evropski parlament, kar je en več kot do sedaj (zaradi povečanja števila poslancev v Evropskem parlamentu na 720). Na političnem parketu potekajo intenzivne pripave na volitve, s strankami, ki razkrivajo svoje "adute" in strategije. Raziskava javnega mnenja predvideva razdelitev mandatov med vodilnimi političnimi strankami, medtem ko nekatere še vedno oblikujejo svoje kandidatne liste.

Evropski poslanci se volijo po proporcionalnem načelu. Volivci glasujejo o listah kandidatov, pri čemer je celotno območje Slovenije ena volilna enota. Glasujejo lahko za eno listo kandidatov, označijo pa lahko enega kandidata, ki mu dajejo preferenčni glas (torej prednost pred drugimi na listi). S posamezne liste so tako izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov. Ti pa se upoštevajo le, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor poslanskih mandatov pripada posamezni listi, so na preostala poslanska mesta izvoljeni kandidati po vrstnem redu na listi.

Zanimivo: Tudi na evropskih volitvah veljajo t. i. ženske kvote. Tako na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki, vsaka lista pa mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste.

Volitve v Rusiji

Ključno: V Rusiji volivci do nedelje izbirajo novega predsednika države. Pričakovati je zmago trenutnega predsednika Vladimirja Putina, ki se ne sooča s pravo konkurenco.

Podrobno: Ker se odvijajo tudi na zasedenih in priključenih ozemljih v Ukrajini, so deležne dodatnih kritik in opozoril o nezakonitosti. V petek so z več volišč poročali o incidentih, na katerih so ljudje med drugim vlivali barvo v volilne skrinjice, ponekod pa naj bi prišlo tudi do poskusov zažiga. Policija je zaradi vandalizma pridržala najmanj osem ljudi.

Putin, ki Rusiji kot predsednik ali premier vlada od leta 1999, tudi tokrat nima prave konkurence. Izzvali so ga sicer trije kandidati, ki pa nimajo nobenih možnosti. Vodja Liberalnodemokratske stranke Leonid Slucki, podpredsednik dume iz stranke Novi ljudje Vladislav Davankov, ki je s 40 leti najmlajši kandidat, in 75-letni komunist Nikolaj Haritonov. Predstavniki opozicije na volitvah ne morejo sodelovati.

Za glavnega izzivalca je sicer veljal opozicijski politik Boris Nadeždin, vendar je njegovo kandidaturo volilna komisija v začetku februarja zavrnila zaradi neveljavnih podpisov podpore.

Kot kaže marčevska anketa državne javnomnenjske agencije Vtsiom, bi za Putina tokrat lahko glasovalo 82 odstotkov volivcev ob 71-odstotni volilni udeležbi. Preostali kandidati naj bi prejeli po okoli šest odstotkov glasov.

Približno 113 milijonov volilnih upravičencev lahko svoje glasove odda do nedelje. Volitve potekajo tudi na ukrajinskem polotoku Krim, ki si ga je Rusija nezakonito priključila pred desetimi leti, ter v delih ukrajinskih regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki jih zaseda ruska vojska in si jih je Moskva priključila septembra 2022.

Zanimivo: Putin je za rusko državno televizijo dejal, da ima Rusija ima najnaprednejše jedrsko orožje na svetu. Zagrozil je, da ga je v primeru ogrožene suverenosti pripravljena uporabiti. Bela hiša je 14. 3. sporočila, da ZDA ne vidijo znakov, da bi se Rusija pripravljala na uporabo jedrskega orožja v Ukrajini. Velika večina članic zveze Nato v 2023 pa ni dosegla cilja zavezništva glede obrambnih izdatkov v višini dveh odstotkov BDP, je razvidno iz letnega poročila, ki ga je predstavil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Ukrajini članice tudi ne zagotavljajo dovolj streliva, je opozoril.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji.

Zaradi prenizkih plač in slabih delovnih pogojev so znova stavkali zaposleni na 54 upravnih enotah. Poleg tega so tožilci zaradi neuresničitve ustavne odločbe o sodniških plačah izvedli enodnevno stavko. Dan prej so sedli za skupno mizo z vladno stranjo, ki se je zavezala, da bo v štirinajstih dneh pripravila predlog za način izvršitve ustavne odločbe. Vlada in sindikati javnega sektorja tudi po petkovih krovnih pogajanjih ostajajo neusklajeni o nekaterih ključnih elementih načrtovane prenove plačnega sistema in odprave plačnih nesorazmerij. Odprta še naprej ostajajo vprašanja obdobja uveljavitve dogovora ter usklajevanja plač z inflacijo v vmesnem obdobju. Znova se sestanejo v torek. Kmetijske organizacije so v torek znova napovedale protest za 19. marca, vendar so kasneje v tednu zbližali stališča glede protestnih zahtev kmetov s kmetijskim ministrstvom. Končna odločitev glede za torek napovedanega protesta pa bo znana v ponedeljek.

Na uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov kljub nasprotovanju lokalnih skupnosti že izvajajo aktivnosti za začasno povečanje kapacitet za tujce na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi. Direktorica urada Katarina Štrukelj je povedala, da zmogljivosti v kritičnih mesecih pa primanjkuje. Dan kasneje so občinski sveti občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi so na skupni seji sklenili, da nasprotujejo nameri vlade in začeli zbirati podpise pod peticijo. Pozvali so vlado k spremembam zakonodaje, tako da bi bilo za vzpostavitev azilnega doma na območju občin obvezno soglasje občine ali posvetovalni referendum. Predlog novele zakona o lokalni samoupravi v tej smeri so v četrtek predstavili v SDS.

Minister iz kvote Gibanja Svoboda, pristojen za področje odnosov s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon je postal novi, četrti podpredsednik vlade. Vlada je za državno sekretarko na ministrstvu za pravosodje vendarle potrdila Andrejo Kokalj, aktualno nadzornico svetnico v službi za nadzor na KPK. Iz Levice pa je kolektivno izstopilo več članov. "Njihov izstop je bil pričakovan in napovedan, sama pričakujem še kakšne izstope v prihodnosti," se je odzvala koordinatorica stranke Asta Vrečko. Povedala je, da vsi podpisniki pisma o izstopu niti niso člani stranke, nekateri so izstopili že pred časom, drugi so šele v postopku včlanjevanja. Namestnik predsednika KPK David Lapornik je z zamudo poročal o lastništvu ene od nepremičnin, s čimer je kršil določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, izvajanje katerih kot član KPK nadzira. Na mandatno-volilni komisiji DZ pravijo, da zamuda še ni razlog za ukrepanje, na KPK menijo, da gre za poskuse diskreditacij.

Nadaljujmo v tujini. Pretekli teden je bil zaznamovan z nadaljevanjem izraelskih napadov na Gazo kljub začetku ramazana. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je znova zavrnil možnost prekinitve spopadov in odobril vojaško operacijo v Rafi, kjer naj bi prebivalce premestili na t. i. humanitarne otoke. Medtem je na političnem prizorišču na Portugalskem desnosredinsko Demokratično zavezništvo tesno premagalo vladajočo Socialistično stranko, a brez zadostnih glasov za oblikovanje vlade. V Franciji je neurje Monica terjalo sedem življenj, v Iranu pa so pridržali dve mladi ženski zaradi plesa na ulici.

Evropska komisija je priporočila začetek pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino, kar sta pozdravila slovenski premier in zunanja ministrica. V mednarodni politiki je ruski predsednik Vladimir Putin poudaril, da ima Rusija najnaprednejše jedrsko orožje, hkrati pa ZDA ne vidijo znakov priprav Rusije na njegovo uporabo. Nato se sooča z neizpolnjevanjem ciljev glede obrambnih izdatkov, Evropski parlament pa namerava tožiti Evropsko komisijo zaradi odmrznitve sredstev Madžarski.

Na področju kmetijske politike Evropska komisija predlaga dodatne ukrepe za administrativno razbremenitev kmetov, s ciljem večje prožnosti pri izpolnjevanju pogojev za finančno podporo. V ameriški politični areni sta si Joe Biden in Donald Trump zagotovila zadostno število delegatov za nominacijo svojih strank za novembrske predsedniške volitve, kar nakazuje na ponovno soočenje teh dveh političnih tekmecev.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.