top of page

Tedenskih (s)pet, 9. - 16. 12.

Gledaš Evrovizijo? No, tokrat bo Slovenijo na tem tekmovanju, ki ga bo med 7. in 11. majem 2024 gostil švedski Malmö, zastopala pevka Raiven s pesmijo Veronika.



Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda oblačno vreme)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če si že čisto preveč zaposlena) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!



Sprejet zakon o obnovi in nov interventni zdravstveni zakon

Ključno: Državni zbor (DZ) je sprejel zakon o obnovi. Omogočil naj bi hitro obnovo in normalizacijo razmer na prizadetih območjih, obenem pa naj bi postavil tudi temelje za razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče. Ob tem je DZ sprejel tudi zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva


Podrobno: Zakon o obnovi med drugim uvaja petletna zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke na 22 odstotkov in 0,2- odstotni davek na bilančno vsoto bank. Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva pa (med drugim) prinaša nekatere pravne podlage za uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka in več denarja za zdravstveno blagajno.


Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je ob tem opozorila, da zavod ne bo imel dovolj časa za pripravo informacijske podpore ob uvedbi nove ureditve prispevka z 2024. Prav tako v iniciativi Glas ljudstva menijo, da se v četrtek sprejeti zdravstveni interventni zakon ne dotika ključnih vprašanj v zdravstvu in je premalo ambiciozen. Ministrstvo so pozvali, da v napovedano uredbo vključi ključne ukrepe iz njihovega predloga zakona - v nasprotnem primeru bodo 4. januarja v DZ vložili svoj zakon.


Omenimo še, da je DZ je potrdil zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne, do katerega bo prišlo po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja z letom 2024. Ta zavarovalnica, ki 93 odstotkov prometa ustvarja iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, se bo takrat preoblikovala v delniško družbo ter deležnikom vrnila vložke.


Zanimivo: Po sporu ljubljanske medicinske fakultete in UKC Ljubljana glede neplačanih 43-milijonskih obveznostih za opravljene mikrobiološke in patološke preiskave ter grožnji fakultete, da bo 15. decembra prenehala opravljati preiskave, sta ustanovi dosegli dogovor o nadaljnjem izvajanju storitev.



Sprejet predlog ZN, ki zahteva prekinitev ognja v Gazi

Ključno: Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je potrdila predlog resolucije arabskih držav, ki zahteva prekinitev ognja v Gazi.


Podrobno: Torej, Generalna skupščina ZN je s 153 glasovi za, desetimi proti in 23 vzdržanimi potrdila predlog resolucije arabskih držav, ki zahteva takojšnjo prekinitev ognja v Gazi. Za vse strani ponavlja zahtevo, da morajo spoštovati mednarodno pravo, še posebej glede zaščite civilistov.


Prav tako je ameriški predsednik Joe Biden opozoril, da Izrael izgublja podporo sveta, ker vlada Benjamina Netanjahuja ne išče dolgoročne rešitve konflikta s Palestinci. Netanjahuja je pozval k spremembi politike, ki nasprotuje rešitvi dveh držav. V četrtek je pozval k previdnosti pri zaščiti civilistov. Kakorkoli, izraelski napadi na Gazo so se nadaljevali. Omenjeno resolucijo ZN je podprla tudi Slovenija, ki je prav tako glasovala za dva neuspešna amandmaja Avstrije in ZDA z obsodbo Hamasa.


Zanimivo: Mimogrede, predstavniški dom ameriškega kongresa je potrdil 886 milijard dolarjev vreden predlog zakona o porabi za obrambo v tekočem proračunskem letu 2024, ki se je začelo 1. 10. Med drugim vključuje 300 milijonov dolarjev vojaške pomoči za Ukrajino.



Dogovor o odmiku od fosilnih goriv in konec dvodnevnega vrha EU

Ključno: Na podnebni konferenci Združenih narodov (ZN) COP28 v Dubaju je bil dosežen dogovor o odmiku od fosilnih goriv. Na dvodnevnem vrhu EU pa niso dosegli dogovora o svežnju pomoči Ukrajini v vrednosti 50 milijard evrov.


Podrobno: Na podnebni konferenci ZN (COP28) so potrdili dogovor, ki prvič vključuje fosilna goriva oz. poziv k odmiku od njih, ne omenja pa njihove njihove popolne odprave. Predstavniki zahodnih držav so poudarjali, da dogovor predstavlja začetek konca uporabe fosilnih goriv, majhne otoške države in nevladniki so kritični. Po ocenah stroke dogovor ne prinaša zavez.



Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je ob koncu dvodnevnega vrha EU kljub nezmožnosti voditeljev za dosego dogovora o svežnju pomoči Ukrajini v vrednosti 50 milijard evrov izrazil optimizem, da bodo našli rešitev. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je povedala, da iščejo načine za zagotovitev finančne pomoči Ukrajini. Voditelji EU so vrh zaključili z razpravo o Bližnjem vzhodu. Staliča članic EU se razlikujejo še glede konflikta med izraelskimi silami in Hamasom. Sklepov tudi na tem področju niso sprejeli.


Zanimivo: Dogovor, ki so ga sprejeli na COP28je komentiral tudi slovenki minister za okolje Bojan Kumer. Dejal je, da zadovoljstvo ob sprejetem dogovoru ni maksimalno, a je najboljše, kar so lahko dosegli.



Ukrajina in Moldavija pred vrati EU

Ključno: Voditelji EU so potrdili začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo ter pogojno BiH.


Podrobno: Torej, voditelji držav članic EU so podprli začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo. Dogovorili so se tudi, da bo EU pogajanja začela tudi z BiH, ko bo ta dosegla določeno raven izpolnjevanja pogojev za članstvo. Madžarski premier Viktor Orban je pred odločanjem o Ukrajini zapustil dvorano.


Predsednica komisije Ursula von der Leyen je v začetku novembra ob predstavitvi širitvenega poročila pojasnila, da mora Kijev sprejeti še štiri zakone. Gre za uveljavitev predlagane zakonodaje za kadrovsko okrepitev ukrajinskega protikorupcijskega urada. Odpraviti mora tudi omejitve pristojnosti agencije za preprečevanje korupcije. Med preostalimi ukrepi je še uveljavitev zakona o lobiranju, ki bo v skladu z evropskimi standardi. Ukrajina mora poleg tega izpolniti priporočila Beneške komisije na področju manjšin.


Moldavija pa mora pred potrditvijo pogajalskega okvirja med drugim sprejeti nadaljnje korake na področju zmanjšanja vpliva oligarhov ter zagotovitev zadostnih resursov za tožilstvo, pristojno za boj proti korupciji.


Zanimivo: Madžarska pa je blokirala dogovor o reviziji dolgoročnega proračuna unije, ki vključuje tudi 50 milijard evrov pomoči Kijevu. Pogovore o tem bodo nadaljevali prihodnje leto.



Poljska je dobila novo vlado - vodi jo Tusk

Ključno: Donald Tusk je v sredo prisegel kot novi predsednik poljske vlade in se zavzel za močno vlogo Poljske znotraj EU in Nata ter podprl mobilizacijo Zahoda za podporo Ukrajini.


Podrobno: Manjšinska vlada dosedanjega poljskega premierja Mateusza Morawieckega v sejmu ni dobila zaupnice, zato je priložnost za sestavo vlade dobil dosedanji vodja opozicije Tusk. Njegovo proevropsko koalicijo z imenom Koalicija 15. oktobra poleg Državljanske platforme (PO), ki jo vodi sam, tvorita še sredinsko zavezništvo Tretja pot in Nova levica, ki združuje več levih in levosredinskih strank. Ob tem je pri predsedniku republike Andrzeju Dudi, sicer zavezniku prejšnje vlade pod vodstvom stranke Zakon in pravičnost (PiS), priseglo tudi 26 ministrov nove vlade.



Tusk se je v torkovem nagovoru poslancem pred glasovanjem o zaupnici med drugim zavzel za močno vlogo Poljske znotraj EU in Nata in podprl mobilizacijo Zahoda za podporo Ukrajini. Hkrati je obljubil, da si bo prizadeval za uresničevanje interesov poljskih državljanov, tako v Bruslju kot Varšavi. Napovedal je zvišanje plač v javnem sektorju ter poudaril pomen spoštovanja pravne države, ustave in demokratičnih načel.


Zanimivo: Mimogrede, ta država je kršila evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ko je leta 2021 prepovedala splav nosečnici, katere zarodek je imel Downov sindrom, je razsodilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Poljska bo morala ženski izplačati 16.000 evrov odškodnine.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Akutne okužbe dihal so v porastu, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). K obolevnosti z znaki akutne okužbe dihal precej prispeva koronavirus, veliko je tudi rinoviroz, krožijo pa tudi drugi običajni respiratorni virusi. Najboljša zaščita proti gripi in covidu-19 je cepljenje, NIJZ priporoča tudi druge samozaščitne ukrepe. Med virusnimi okužbami še vedno prevladuje koronavirus, s katerim je okužena približno tretjina hospitaliziranih, a je covid-19 večinoma pridružena bolezen. Na ljubljanski infekcijski kliniki je hospitaliziranih 80 bolnikov, od tega jih osem potrebuje intenzivno terapijo.


Slovenija je prejela prvih sto milijonov evrov predplačila na podlagi vloge za nepovratna sredstva iz solidarnostnega sklada EU po avgustovskih poplavah. Preostala sredstva v višini do 300 milijonov evrov je po navedbah vlade pričakovati aprila 2024. Državni zbor je potrdil zakon o minimalnem davku, ki bo za velike domače skupine in mednarodne skupine podjetij s sedežem v Sloveniji uvedel novo obdavčitev. Davek v višini 15 odstotkov bo veljal za skupine podjetij s prihodki, ki presegajo 750 milijonov evrov, in sicer za poslovna leta od 31. decembra.

Ministrstvo za kulturo je v javno razpravo vložilo predlog novega zakona o medijih. Z njim želijo povečati preglednost lastništva in financiranja medijev. Javna razprava bo trajala do vključno 31. januarja.



Gremo še v tujino. Evropska komisija je Madžarski odmrznila 10 milijard evrov sredstev EU, ker je Budimpešta sprejela potrebne reforme na področju neodvisnosti pravosodja. V Bruslju so zatrdili, da sprostitev ni povezana z grožnjo Budimpešte, da bo na vrhu EU blokirala odločitve glede Ukrajine. Opozorila ZDA Izraelu so se stopnjevala, vendar izraelski napadi na Gazo so se nadaljevali. Svet EU in Evropski parlament sta dosegla politični dogovor o aktu o svobodi medijev. Ta med drugim predvideva, da morajo države članice zagotavljati pluralnost medijev ter ščititi njihovo neodvisnost pred različnimi interesi. Ureja tudi odnos med veliki spletnimi platformami in mediji. Ko bo dogovor o aktu dokončno oblikovan na tehnični ravni, ga bosta morala potrditi še Svet EU in Evropski parlament. Akt naj bi bil sprejet predvidoma spomladi prihodnje leto. Mimogrede, uporabniki v EU so dobili možnost uporabe aplikacije Threads, s katero želi ameriški spletni velikan Meta konkurirati družbenemu omrežju X.



Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!



- Starejše sestre

Comentários


bottom of page