Nov 168 min read

Tedenskih (s)pet, 9. - 16. 11.

Imaš rada november, ali se tudi tebi zdi nekoliko naporen in turoben? Kakorkoli, upamo, da ti skodelica čaja, kave ali vroče čokolade, kakšna doma pečena dobrota in novih Tedenskih (s)pet uspejo polepšati dan. <3

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Prenova plačnega sistema

Ključno: Predstavniki vlade in večine sindikatov javnega sektorja so po dolgotrajnih pogajanjih vendarle pripeljali pod streho prenovo plačnega sistema.

Podrobno: Vlada in sindikati javnega sektorja so v petek podpisali kolektivne pogodbe oz. anekse k pogodbam in dogovore, ki so podlaga za prenovo plačnega sistema. Podpise je prispevalo dovolj sindikatov, da bodo spremembe v plačnem sistemu s 1. januarjem lahko zaživele, zaposleni pa bodo postopno deležni višjih plač. Podpise pod krovno kolektivno pogodbo za javni sektor je prispevalo 32 od skupno 46 sindikatov. K podpisu so pristopili tudi nekateri sindikdati drugega stebra, ki so sicer ta teden zavrnili parafiranje dokumentov, aneks k kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike pa so podpisali tudi v sindikatu Fides. Premier Robert Golob je podpis označil za zgodovinski podvig in krono pogajanj, tudi vodji sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek podpis vidita kot velik dosežek

Zanimivo: Reforma za približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju, največja po letu 2008, predvideva postopen dvig plač do leta 2028.

Pozivi k nasilju nad sodniki na družbenih omrežjih

Ključno: Ministrica za pravosodje Andreja Katič je opozorila, da na spletu krožijo fotomontaže sodnikov in tožilke z njihovimi domačimi naslovi in pozivi k nasilju.

Podrobno: Tako iz politike kot sodniških organizacij so obsodili takšna dejanja. Policija preiskuje sum kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, vrhovno sodišče pa pripravlja kazensko ovadbo.

Na družbenem omrežju X so se v teh dneh pojavile fotomontaže in domnevni domači naslovi več sodnikov in tožilke, ki jih je zaradi sojenja v zadevi Patria tožil predsednik SDS Janez Janša, zvrstili so se tudi pozivi k nasilju. Tako iz politike kot sodniških organizacij so obsodili takšna dejanja. Policija preiskuje sum kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, vrhovno sodišče pa pripravlja kazensko ovadbo.

Direktor uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Damjan Petrič je ob tem spomnil, da kazenski zakonik za ta dejanja predpisuje do šest mesecev zapora. Za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovražnosti ali nestrpnosti je predpisana zaporna kazen do dveh let, za kaznivo dejanje maščevanja uradni osebi, ko opravlja uradna opravila, pa je predpisana zaporna kazen petih let.

Zanimivo: Kljub počrnitvi so sicer naslovi vidni tudi iz sklepa sodišča, ki ga je objavil Janša, iz katerega izhaja, da mora do četrtka plačati 30.260 evrov stroškov pravdnega postopka v neuspešni tožbi tožilke in sodnikov v zadevi Patria, od katerih je terjal odškodnino. Da bi zbral denar za ta namen je napovedal spletno dražbo, v kateri bo med drugim prodajal uniformo obrambnega ministra iz leta 1991 in več umetnin.

Podaljšana regulacija cen elektrike za gospodinjstva

Ključno: Vlada je ublažila vpliv višjih omrežnin s podaljšanjem regulacije cen elektrike za gospodinjstva.

Podrobno: Vlada je podaljšala regulacijo cen električne energije za gospodinjstva do konca februarja 2025, saj ne želi, da bi višja omrežnina, ki jo prinaša nov, 1. oktobra uveden sistem, vplivala na končni strošek energije. Do konca zimske sezone bo tako reguliranih 100 odstotkov cene elektrike, zamaknila pa je tudi vnovično uvedbo prispevka za obnovljive vire energije. Če je kdo pričakoval, da bomo dovolili, da bi se računi za ljudi povečali za 30 odstotkov, se moti, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal premier Robert Golob. Gospodarstvu naj bi pri obvladovanju višjih cen elektrike pomagali z interventnim zakonom.

Zanimivo: Ko smo že pri plačevanju, dodajmo, da je DZ potrdil sveženj davčnih sprememb. Z novelami šestih davčnih zakonov naj bi okrepili konkurenčnost gospodarstva, med drugim uvajajo novo olajšavo za mlade kadre iz tujine, znižujejo mejo za vstop v sistem normirancev, prinašajo višji DDV za sladke pijače ter omejujejo prenašanje davčnih izgub. Večina novel bo uveljavljena 1. januarja 2025.

Trump predstavil člane nove administracije

Ključno: Minuli petek je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump predstavil nove člane svoje administracije. Med njimi je Robert F. Kennedy mlajši, ki bo minister za zdravje in je najbolj znan po širjenju teorij zarote o cepivih. Milijarder Elon Musk pa bo vodil posebno službo za vladno učinkovitost.

Podrobno: Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo v Beli hiši sprejel svojega naslednika Trumpa ter mu zagotovil mirno tranzicijo. Nekdanje in bodoče prve dame Melanie ni bilo zraven. Pred tem je Trump obiskal kongres.

Za vodjo kabineta Bele hiše je Trump izbral politično strateginjo s Floride Susie Wiles. V naslednjih dneh je napovedal, da bo za državne meje zadolžen nekdanji direktor ameriške službe za priseljevanje in carino Tom Homan, državni sekretar bo floridski senator Marco Rubio, svetovalec za nacionalno varnost kongresnik Mike Waltz. Obrambni minister bo voditelj televizije Fox Pete Hegseth, direktor obveščevalne agencije Cia pa nekdanji direktor za obveščevalne dejavnosti John Ratcliffe. Pravosodni minister bo Trumpov tesen zaveznik, floridski kongresnik Matt Gaetz, nacionalna direktorica za obveščevalne dejavnosti pa nekdanja demokratska kongresnica Tulsi Gabbard.

Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je v četrtek sporočil, da bo na položaj ministra za zdravje in socialo postavil Roberta F. Kennedyja mlajšega, ki je najbolj znan po širjenju teorij zarot o cepivih. Najava je sprožila val kritik, češ da okoljevarstveni pravnik ni usposobljen za opravljanje te funkcije. Na položaj ministra za veterane bo Trump postavil svojega nekdanjega odvetnika Douga Collinsa, na položaj ministra za notranje zadeve pa guvernerja Severne Dakote Douga Burguma. Elon Musk bo novo službo za vladno učinkovitost vodil z Vivekom Ramaswamyjem, ki se je potegoval za predsedniško nominacijo republikancev.

Zanimivo: Republikanci so po volitvah 5. 11. ohranili večino v predstavniškem domu ameriškega kongresa, imeli bodo najmanj 218 od 435 sedežev. Večino bodo imeli tudi v senatu, kjer so za svojega vodjo izbrali Johna Thuna iz Južne Dakote.

Rusija in Ukrajina z največjima napadoma z droni od začetka vojne

Ključno: Ukrajina je sprožila svoj največji napad z brezpilotnimi letalniki na glavno mesto Rusije in okoliško regijo. Izstrelila je več deset letalnikov. Rusija pa je nad Ukrajino ponoči izstrelila 145 letalnikov.

Podrobno: Rusija in Ukrajina sta minulo nedeljo sprožili največja napada z droni od začetka vojne. Kot omenjeno, je po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, Rusija na Ukrajino izstrelila 145 brezpilotnih letal, kar je največ v posameznem nočnem napadu v vojni doslej, največ na Odeso. Rusko obrambno ministrstvo pa je je sporočilo, da je prestreglo 70 ukrajinskih dronov, od tega skoraj polovico na območju Moskve.

Z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom je govoril novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump. Pozval ga je, naj ne stopnjuje vojne v Ukrajini, ter ga spomnil na močno vojaško prisotnost ZDA v Evropi, je poročal časnik Washington Post. Kremelj je navedbe o pogovoru označil za lažne. Omenimo še, da je visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell ob obisku Ukrajini izrazil neomajno podporo EU po zmagi Trumpa na volitvah v ZDA.

Dodajmo, da je Severna Koreja ratificirala zakon o obrambnem sodelovanju z Rusijo. Zakon temelji na sporazumu, ki ga je Putin junija podpisal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong-unom, ruski parlament ga je že ratificiral.

Podrobno: V petek je nemški kancler Olaf Scholz prvič po skoraj dveh letih po telefonu govoril s Putinom. V pogovoru je obsodil vojno v Ukrajini ter pozval k umiku ruskih sil in začetku pogajanj. Putin pa je dejal, da mora morebitni sporazum za končanje vojne upoštevati varnostne interese Rusije ter izhajati iz nove ozemeljske realnosti. Ukrajina je pogovor označila kot poskus popuščanja, ki ne prispeva k prizadevanjem za mir.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je v ponedeljek udeležila Pariškega foruma za mir, kjer je poudarila, da ciljev trajnostnega razvoja ne bomo dosegli brez socialnega in ekonomskega opolnomočenja žensk. Predsednica se je po telefonu pogovarjala tudi z novoizvoljenim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in mu čestitala za izvolitev. Ob tem sta sogovornika potrdila odlične dvostranske odnose, so sporočili iz urada predsednice. Sogovornika sta se dotaknila tudi vojne v Ukrajini, pri čemer je predsednica poudarila, da je treba pri reševanju tega konflikta izhajati iz temeljnih določil ustanovne listine ZN, za kar se Slovenija po njenih besedah močno zavzema.

Ustavno sodišče je na zahtevo vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti odločilo, da je del zakona o tujcih, ki govori o preizkusu utemeljenosti omejitve gibanja tujcem, neskladen z ustavo. Dodajmo, da so trije otroci iz Gaze in njihovi spremljevalci med zdravljenjem v Sloveniji zaprosili za mednarodno zaščito, so potrdili na zunanjem ministrstvu. Premestili so jih v azilni dom v Logatcu. Še ena pacientka in njena spremljevalka sta medtem izginili neznano kam. Ostali ostajajo na zdravljenju v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Dan kasneje je na seji odbora DZ za zunanjo politiko Andrej Poglajen (SDS) zaprosilo za mednarodno zaščito trojice otrok iz Gaze označil za zlorabo pravice do azila.

Zaslišanje premierja Roberta Goloba pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje sume vpletanja politike v policijo, po mnenju predsednika komisije Aleša Rezarja (Svoboda) ni potrebno. Komisija je namreč ugotovila, da motiv, da bi premier z vmešavanjem v delo policije vplival na spremembo datuma lanske aretacije ruskih vohunov, ne obstaja. Poslanci NSi in SDS so obstruirali sprejem vmesnega poročila komisije, saj se z njim niso imeli časa seznaniti. Golob je dan kasneje dejal, da sta nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji generalni direktor policije Boštjan Lindav o tem krivo pričala.

Sindikati Zasuk, Glosa in Mladi plus pa so na novinarski konferenci pred parlamentom v petek javno opozorili na težave, v katerih so se znašli številni samozaposleni v kulturi zaradi zahtevkov po vračanju prejete covidne pomoči. Sindikati ob tem zahtevajo odpis vseh dolgov in vračilo že plačanih izterjav ter revizijo in zamrznitev izterjav. Na ministrstvu za kulturo so med drugim pojasnili, da pozorno spremljajo zadevo in so v aktivnem stiku s Fursom.

Gremo še v tujino. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je prvič priznal, da je septembra dal zeleno luč za napad na pozivnike pripadnikov libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah. Medtem so Oktobra na območju Gaze zabeležili najmanj 64 napadov na šole, v katerih je življenje izgubilo več kot 120 ljudi, med njimi številni otroci, je opozoril Sklad ZN za otroke (Unicef). Skupno je bilo v enklavi delno ali v celoti uničenih 95 odstotkov šol. V torek, ob izteku ameriškega roka za okrepitev dobav pomoči v Gazo, je Izrael sporočil, da je odprl dodaten mejni prehod z Gazo. Ameriška vlada pa je ugotovila, da Izrael ne krši ameriške zakonodaje z oviranjem dostopa humanitarne pomoči v Gazo. Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) medtem oporeka navedbam o izboljšanju razmer. V četrtek pa je visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell državam članicam predlagal prekinitev rednega političnega dialoga z Izraelom, ker po ocenah neodvisnih mednarodnih organizacij Izrael krši človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo. Njegov predlog je zavrnila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock.

Na podnebni konferenci ZN, ki se je začela v ponedeljek, je generalni sekretar ZN Antonio Guterres poudaril, da se čas za omejitev dviga globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija, izteka. Nafta, plin in drugi naravni viri so božji dar, držav pa ne bi smeli kritizirati zaradi tega, ker jih imajo, pa je dejal azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev. Ob tem dodajmo, da je nizozemsko prizivno sodišče razveljavilo sodbo haaškega prvostopenjskega sodišča izpred treh let, ki je energetskemu velikanu Shell naložilo, da mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida, saj da prispeva k zastrašujočim učinkom podnebnih sprememb.

Japonski parlament je za premierja znova izvolil Shigeruja Ishibo, čeprav je njegova koalicija na volitvah izgubila večino v parlamentu. Vodil bo manjšinsko vlado. Francosko tožilstvo je za nekdanjo vodjo skrajno desne stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen zahtevalo pet let zapora in petletno prepoved kandidiranja na volitvah. Gre za primer fiktivnega zaposlovanja asistentov poslancev njene stranke v Evropskem parlamentu. Evropska komisija pa je ameriškemu podjetju Meta naložila plačilo denarne kazni v višini skoraj 800 milijonov evrov zaradi kršenja evropskih protimonopolnih pravil. Meta naj bi zlorabila svoj prevladujoč položaj in s tem prekršila pogodbo o delovanju EU.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.