Tedenskih (s)pet, 9.

Prejšnjo soboto sta kolektiv Rdeče zore in uredništvo portala spol.si podelila nečastni naziv bodeča neža za najbolj seksistično izjavo leta. Prejel jo je Igor Saksida, ki naj bi, s tem, ko je šolski sistem ocenil kot preveč "dekliški", dekleta potisnil v pasivno vlogo.

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Napetosti med Golobom in Pirc Musar

Ključno: Premier Robert Golob je ostro kritiziral predsednico republike Natašo Pirc Musar zaradi zastoja pri imenovanju guvernerja Banke Slovenije. Predsednica odgovarja z očitki o nerazumevanju delitve oblasti in političnem izsiljevanju.

Podrobno: Golob je v intervjuju za N1 izpostavil, da Slovenija v trenutku, ko Evropa povečuje obrambne izdatke, nima predstavnika v Svetu Evropske centralne banke (ECB). Kot razlog je navedel nesposobnost predsednice republike Nataše Pirc Musar, da opravi svoje naloge. Opozoril je, da kandidatka za guvernerko Saška Jazbec izpolnjuje vse pogoje in ima podporo koalicije, a zaradi nepojasnjenih razlogov predlog še ni prišel v parlament. Golob je bil kritičen tudi glede izbire novega varuha človekovih pravic, kjer je predsedničina favoritinja Katarina Bervar Sternad ostala brez zadostne podpore. Po njegovem je odgovornost za iskanje kandidata, ki bo dobil dvotretjinsko podporo, izključno na predsednici republike.

Pirc Musar je v odzivu ostro zavrnila premierjeve očitke in poudarila, da ECB ne odloča o obrambnih izdatkih, saj to sodi v pristojnost državnih vlad in Evropske komisije. Izpostavila je, da Golobove izjave kažejo na nerazumevanje političnega sistema ter pomena neodvisnih institucij. Dodala je, da ne pristaja na politično izsiljevanje in da je dialog ključen za demokracijo. Napovedala je, da bo kljub pritiskom predlagala Jazbečevo, a opozorila na pomanjkanje pripravljenosti za usklajevanje z njene strani. Predsednica je razkrila, da je bila o podpori Jazbečeve obveščena prek medijev, kar označuje za nespoštovanje do predsedniške funkcije. Pojasnila je, da jo je Golob zavrnil pri poskusih pogovorov o drugih kandidatih in ocenila, da premier deluje konfrontacijsko, kadar se sooča z drugačnimi stališči.

Kljub zaostrenim tonom sta se Pirc Musar in Golob sestala na rednem srečanju. Po srečanju izjav nista dajala, iz premierjevega kabineta pa so sporočili, da sta soglasna, da Slovenija ne bo pošiljala vojakov v Ukrajino.

Zanimivo: Finančni minister Klemen Boštjančič je podprl Jazbečevo kot najbolj kompetentno kandidatko in opozoril na povezavo med fiskalno in monetarno politiko. Kritiziral je politični boj okoli imenovanja in pozval k rešitvi. Ob tem je opozoril na zaskrbljenost predsednice ECB Christine Lagarde glede globalnih razmer, ki lahko ogrozijo evropski finančni sistem. Vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič je poudarila, da je koalicija večkrat opozorila predsednico na pomembnost imenovanj. Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je izrazil upanje, da bosta premier in predsednica uspela preseči osebne zamere. Kritike Golobu so se vrstile tudi s strani nekdanje članice Gibanja Svoboda Mojce Šetinc Pašek, ki je očitala politično izsiljevanje. Nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj pa je izpostavil, da ECB nima pristojnosti za obrambne izdatke in da so te povezave neustrezne.

Potek gradnje javnih najemnih stanovanj

Ključno: Vlada načrtuje okrepitev gradnje javnih najemnih stanovanj, za kar bo namenila 100 milijonov evrov letno. Stanovanjski sklad RS napoveduje 20 tisoč novih stanovanj v naslednjem desetletju.

Podrobno: Na novinarski konferenci je predsednik uprave Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec predstavil dosedanje dosežke in načrte sklada. Poudaril je, da se oktobra zaključuje desetletna perspektiva 2015–2025, v kateri je bilo zagotovljenih 8500 novih javnih najemnih stanovanj. Skupno jih je zdaj v nacionalni mreži okoli 33 tisoč. Samo lani je sklad dokončal 513 stanovanj, leto prej 536.

Za prihodnje desetletje so cilji bistveno višji – načrtovanih je kar 20 tisoč novih javnih najemnih stanovanj. Remec opozarja, da bo za to potreben večji finančni vložek in širše sodelovanje, tudi s strani DSU-ja, stanovanjskih zadrug in zasebnih investitorjev. Trenutno je v okviru 17 projektov načrtovanih ali že v gradnji 1934 stanovanj v skupni vrednosti več kot 400 milijonov evrov. Do konca leta naj bi bila polovica teh projektov že v gradnji.

Posebna pozornost je usmerjena v tri večje projekte: 387 stanovanj v ljubljanskih Glincah, 280 v Kranju ob Savi in 430 v Mariboru. Gradbeno dovoljenje za ljubljanski in mariborski projekt naj bi pridobili še letos. Poleg tega je sklad že zagotovil zemljišče za gradnjo 126 stanovanj v Celju. Remec je izpostavil, da bo z načrtovanim obsegom gradnje pokrita večina Slovenije, razen Ljubljane, kjer potrebe presegajo zmogljivosti.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je poudaril osrednjo vlogo Stanovanjskega sklada v stanovanjski politiki. Prvič doslej bo sklad imel na voljo stabilno državno financiranje – 100 milijonov evrov letno za naslednjih deset let. Kot je napovedal, bo vlada prihodnji teden v javno obravnavo poslala zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj ter novelo Stanovanjskega zakona. Cilj zakonodaje je dolgoročno zagotoviti stabilne finančne vire in izboljšati pogoje delovanja za občine in sklade.

Premier Robert Golob je v DZ poudaril, da je stanovanjska politika ena ključnih prioritet vlade. Pojasnil je, da za uresničitev načrtov potrebujeta vsaj dva mandata, saj je nemogoče v enem mandatu hkrati začeti gradnjo, zagotoviti financiranje in sprejeti ustrezno zakonodajo. Kritičen odziv pa je prišel iz Mladega foruma, podmladka SD, ki meni, da gre za novo poglavje obljub brez konkretnih rešitev. Očita vladi, da sklad ni pravočasno začel prevzemati državnih zemljišč ter zahteva pojasnila glede pridobljenih dovoljenj in razpisov za izvajalce. Na te kritike se je odzvala Levica, ki se strinja, da je treba za gradnjo nameniti več sredstev. Predlagajo prerazporeditev sredstev iz razpisa Spirita in obnove stavbe na Litijski.

Zanimivo: Med večjimi projekti izstopa skoraj 1100 stanovanj v Ljubljani, Mariboru in Kranju. Sklad verjame, da bo pokril skoraj vse potrebe po javnih najemnih stanovanjih po Sloveniji – z izjemo Ljubljane.

Podpora obnovi Gaze, izraelski napadi in očitki ZN o genocidu

Ključno: Več evropskih in muslimanskih držav podpira načrt arabskih držav za obnovo Gaze, medtem ko ZN-ova komisija Izraelu očita genocidna dejanja. Izrael obtožbe zavrača, razmere v Gazi pa ostajajo kritične.

Podrobno: Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija in Italija so skupaj s 57-člansko Organizacijo za islamsko sodelovanje (OIC) podprle načrt arabskih držav za obnovo Gaze, ki ga je pripravila Egiptova vlada in so ga arabski voditelji potrdili v torek. Načrt v vrednosti skoraj 50 milijard evrov predvideva obsežno obnovo območja v prihodnjih petih letih. Izrael in ZDA načrt zavračata.

V prvi fazi, vredni tri milijarde dolarjev, naj bi v šestih mesecih odstranili ruševine in uredili sedem območij za začasno namestitev več kot 1,5 milijona razseljenih Palestincev. V naslednjih dveh letih naj bi obnovili 60.000 delno poškodovanih domov in zgradili 200.000 novih, za kar je predvidenih 20 milijard dolarjev. V drugi fazi bi v dveh letih in pol s 30 milijardami dolarjev dokončali ključno infrastrukturo. Po načrtu bi Gazo začasno upravljal odbor neodvisnih strokovnjakov, kasneje pa Palestinska uprava. Hamas naj v prihodnje ne bi več upravljal Gaze in ne bi smel ogrožati Izraela. Načrt tudi izrecno zavrača zamisli o etničnem čiščenju, povezane z nekdanjimi predlogi ZDA, po katerih bi Gazo preoblikovali v turistično območje, Palestince pa preselili v sosednje države. Obenem so v Kairu potekali pogovori med Hamasom in egiptovskimi predstavniki o prihodnosti negotovega premirja. V nedeljo je izraelski minister za energijo Eli Cohen odredil takojšnjo prekinitev oskrbe Gaze z električno energijo.

V četrtek je neodvisna komisija Združenih narodov objavila poročilo, v katerem ugotavlja, da je Izrael v Gazi storil genocidna dejanja in uporabil spolno nasilje kot vojaško sredstvo. Komisija navaja namerno uničevanje zdravstvenih ustanov, oskrbe za nosečnost in porodnišnic, kar naj bi preprečevalo rojstva med Palestinci in tako izpolnjuje dve kategoriji genocida. Ugotavlja tudi sistematično spolno nasilje nad Palestinci vseh starosti in spolov kot orodje terorja in dominacije.

Komisija opozarja, da so zaradi onemogočene reproduktivne oskrbe ženske in dekleta umirale ob zapletih med nosečnostjo in porodom. Takšna dejanja komisija obravnava tudi kot zločine proti človeštvu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je poročilo zavrnil kot "protiizraelski cirkus" in Svet ZN-a za človekove pravice označil za antisemitski, skorumpiran in nepomemben organ.

Pozive k takojšnjemu ukrepanju so podali tudi organizaciji Euro-Med Human Rights Monitor in Amnesty International, ki menita, da bi moralo poročilo predstavljati jasen signal državam, da zaščitijo Palestince in preprečijo nadaljevanje genocida.

Zanimivo: Načrt obnove Gaze predvideva gradnjo 200.000 novih domov in oblikovanje začasne uprave neodvisnih strokovnjakov, kar bi bila pomembna sprememba v upravljanju območja. ZN-ovo poročilo opozarja, da je uničevanje reproduktivne oskrbe genocidno dejanje, ki naj bi ga Izrael izvajal sistematično.

Ukrajina sprejela predlog premirja, ZDA obnovile vojaško pomoč

Ključno: Ukrajina je sprejela ameriški predlog za 30-dnevno prekinitev ognja, ZDA pa so obnovile vojaško pomoč Kijevu.

Podrobno: V Džedi so potekali pogovori med ameriško in ukrajinsko delegacijo o koncu vojne v Ukrajini. Ukrajina je v skupni izjavi z ZDA izrazila pripravljenost, da sprejme predlog o 30-dnevnem premirju, ki bi se lahko ob soglasju podaljševal. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je napovedal, da bodo predlog predstavili Rusiji. Po njegovih besedah "je žogica zdaj na njihovi strani". Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz je ob tem poudaril, da so pogovori šli dlje od vprašanja, ali se bo vojna končala – zdaj razpravljajo, kako se bo končala. Predsednik ZDA Donald Trump je izrazil pričakovanje, da bo Rusija predlog sprejela, in napovedal pogovor s predsednikom Vladimirjem Putinom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da je Kijev pripravljen na prekinitev ognja, zdaj pa je naloga ZDA, da prepričajo Moskvo. Vodja njegovega kabineta Andrij Jermak je dejal, da mora Rusija jasno pokazati, ali si resnično želi miru. Obe delegaciji sta imenovali pogajalski skupini, ki naj bi začeli razpravo o trajnem miru in varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Sočasno je ZDA obnovila vojaško pomoč in izmenjavo obveščevalnih podatkov z Ukrajino. Delegaciji sta obravnavali tudi vprašanja humanitarne pomoči, izmenjave vojnih ujetnikov in vrnitve prisilno premeščenih otrok.

Pogovore v Savdski Arabiji so kot pozitiven korak k miru pozdravili tudi Ursula von der Leyen, Antonio Costa, Donald Tusk in britanski premier Keir Starmer. Slovenski premier Robert Golob je poudaril, da Slovenija že dolgo zagovarja premirje kot prvi korak k mirovnim pogajanjem. Ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo tudi pomen vračanja ukrajinskih otrok domov. Poleg pogovorov o miru Ukrajina in Savdska Arabija krepita diplomatske in gospodarske vezi. Voditelja držav sta napovedala okrepitev sodelovanja na področjih energetike, prehranske industrije in infrastrukture.

Po ameriški napovedi o srečanju z rusko stranjo je Moskva sporočila, da stikov ne izključuje. Putin je kasneje dejal, da predlog načeloma podpira, a da je treba rešiti številna odprta vprašanja, predvsem glede nadzora izvajanja premirja. Vprašal se je, kdo bo nadzoroval prekinitve na več kot 2000 kilometrov dolgi frontni črti in kako zagotoviti, da Ukrajina premirja ne bi izkoristila za vojaško okrepitev. Trump je dejal, da je Putinov odziv obetaven, a ne popolna. Zelenski pa meni, da Putin zgolj zavlačuje in si dejansko ne želi miru.

Putinov svetovalec Jurij Ušakov je izjavil, da bi premirje koristilo le Ukrajini, saj bi prineslo začasni predah za ukrajinske vojake, Rusiji pa da ne prinaša ničesar. Opozoril je, da je predlog prenagljen in da ne upošteva ruskih interesov, zato bi ga bilo treba preoblikovati. Po njegovih besedah se ZDA zavedajo, da članstvo Ukrajine v Natu ni sprejemljivo za Rusijo. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff se je medtem že srečal z ruskimi predstavniki, Trump pa je v sporočil, da je bil pogovor z ruskim predsednikom konstruktiven in da verjame v možnost končanja vojne.

Zanimivo: ZDA in Ukrajina so se v Džedi dogovorile tudi o začetku pogajanj o gospodarskem sodelovanju, vključno z naložbami v ukrajinske naravne vire. Ameriški predlog vključuje tudi nadzor nad izvajanjem premirja z vključitvijo ZDA in Evrope.

Protesti proti krčenju sredstev za znanost in sporni ukrepi proti študentom v ZDA

Ključno: V ZDA potekajo množični protesti proti zmanjševanju sredstev za znanost, medtem ko administracija Donalda Trumpa kaznuje univerzo Columbia zaradi propalestinskih protestov in študente sankcionira z izključitvami in celo preklici diplom.

Podrobno: V več kot 30 ameriških mestih so se zbrali znanstveniki, raziskovalci, zdravniki in bolniki, ki so opozarjali na nevarnosti ukinjanja sredstev za znanost in raziskave. V Washingtonu so se na travniku National Mall zbrale množice z geslom "Postavimo se za znanost", kjer so zahtevali obnovitev financiranja in konec odpuščanj, ki jih izvaja Trumpova administracija. Posebej so izpostavili, da bodo ukrepi rezultirali v zaviranju razvoja cepiv in zdravil. Kritizirali so urad za vladno učinkovitost, ki ga vodi Elon Musk. Demokratski senator Chris Van Hollen je protestnikom dejal, da bi morali biti vsi Američani ogorčeni nad krčenjem sredstev, medtem ko so protestniki vzklikali slogane proti Trumpu in Musku.

Poleg tega je Trump odvzel newyorški univerzi Columbia 400 milijonov dolarjev zveznih sredstev, saj naj ta ne bi ustrezno zaščitila judovskih študentov med lanskoletnimi propalestinskimi protesti proti vojni v Gazi. Trump je napovedal podobne ukrepe tudi za druge izobraževalne ustanove, ki bodo dopuščale proteste. Univerza je zagotovila, da se bo borila za povrnitev sredstev in da zavrača vsak antisemitizem. Po besedah pristojnih agencij naj bi šlo za prvi korak v širšem postopku, ki bi lahko univerzi odvzel dodatnih pet milijard dolarjev sredstev. Protesti na ameriških univerzah zaradi izraelske ofenzive v Gazi so sicer lani sprožili zaslišanja v kongresu in pozive k odstopom vodilnih akademikov.

Univerza Columbia je medtem kaznovala več študentov zaradi zasedbe univerzitetne dvorane med protesti aprila 2024. Ukrepi vključujejo izključitve in celo preklic diplom. Natančno število kaznovanih in njihova imena niso bila razkrita. Svet za ameriško-islamske odnose pa je vložil tožbo proti univerzi v zaščito pravic študentov. Odvetnica Amy Greer je opozorila, da razkritje zasebnih podatkov študentov predstavlja nevaren precedens in ogroža akademsko svobodo.

Zanimivo: Odmevala je tudi aretacija palestinskega študenta Mahmuda Halila, ki naj bi bil tarča oblasti zaradi propalestinskega aktivizma, kljub temu da ima dovoljenje za bivanje v ZDA in je poročen z ameriško državljanko. Zvezni sodnik je izgon začasno preprečil, a Halil ostaja v priporu. Protesti v podporo Halilu so potekali tudi v avli Trumpove stolpnice na Manhattnu, kjer je policija aretirala 98 udeležencev, večinoma iz organizacije Judovski glas za mir. Protestniki so pozivali k Halilovi izpustitvi in obsodili oboroževanje Izraela. Bela hiša Halilu očita širjenje propagande gibanja Hamas, ki ga ZDA označujejo za teroristično organizacijo.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Z začetkom tedna se je na 268 vpisnih mestih po Sloveniji začel vpis v drugo izdajo t. i. ljudskih obveznic, namenjenih fizičnim osebam s prebivališčem v Sloveniji. Obveznice z ročnostjo treh let bodo imele letno obrestno mero 2,75 odstotka. Poslanci državnega zbora so medtem na izredni seji obravnavali predlog priporočil SDS za debirokratizacijo in izboljšanje poslovnega okolja, a ta na odboru za gospodarstvo ni dobil zadostne podpore. V odsotnosti Janeza Janše, ki se je opravičil zaradi poslanskih obveznosti, se je nadaljevalo sojenje v primeru domnevno spornih poslov z nepremičninami v Trenti, kjer se je senat odločil za zaslišanje dodatnih prič iz podjetij Imos in Eurogradnje, vendar zaslišana nista ponudila bistvenih informacij. Stranka Svoboda je potrdila vstop v evropsko politično skupino ALDE.

Na strankarskem prizorišču je bil iz Levice izključen Miha Kordiš, ki se na odločitev ne bo pritožil. Predsednik NSi-ja Matej Tonin je poudaril pomen dialoga in zavrnil besede s strani SDS-a, ki je izrazil dvom, da bo Tonin vodil stranko na prihodnjih volitvah. Levica je napovedala kazensko ovadbo proti SDS in prvaku stranke Janši zaradi domnevne zlorabe umetniškega dela Maje Smrekar v referendumski kampanji. Levica in Svoboda sta izrazili kritiko nad plakatnimi akcijami SDS, ki jih označujejo za manipulativne. SDS vse očitke zavrača.

Odbor za zdravstvo je obravnaval predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva razmejitev javnega in zasebnega zdravstva. Slovenija je bila uspešna na evropskem razpisu za pridobitev superračunalnika v vrednosti 150 milijonov evrov, polovico sredstev prispeva EU. Medtem je kritike sobodajalcev sprožil predlog novega zakona o gostinstvu, ki omejuje kratkoročno oddajanje nepremičnin v večstanovanjskih stavbah- Predlog zakona je vlada potrdila. Pristojni odbor DZ-ja je brez glasu proti podprl predlog zakona o dostopu do dokumentov o trgovini z orožjem, ki ga je predlagala trojica poslancev Svobode.

Odbor za pravosodje je zavrnil pobudo Gen-I za ustavno presojo objav v aplikaciji Erar, razprava o tem je potekala tudi v DZ, kjer je opozicija koaliciji očitala prikrivanje transakcij. Ministrstvo za solidarno prihodnost je sporočilo, da ne bo zamaknilo uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki bo začel veljati 1. julija, kljub pomislekom delodajalcev glede preglednosti porabe sredstev in ustreznosti načrtovanih storitev. Predsednica republike je predlagala Marka Bošnjaka za sodnika na Sodišču EU-ja ter Majo Brkan in Damjana Kukovca za sodnika na Splošnem sodišču EU-ja.

Odbor DZ za kulturo je umaknil predlog zakona o medijih z dnevnega reda seje, saj so koalicijske skupine zahtevale dodatna usklajevanja. Predstavili so projekt »Gibanje na recept«, ki družinskim zdravnikom omogoča predpisovanje gibanja na zeleni recept. Podporo je dobila tudi novela zakona o ustavnem sodišču, ki ureja postopke nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov. Evropska unija medtem razmišlja o ponovni uvedbi odstopne klavzule od fiskalnih pravil zaradi povečanja obrambnih izdatkov. V Sloveniji še ni znano, kolikšen bo dodaten obrambni proračun in kako bo financiran. Premier Golob je v intervjuju kritiziral predsednico republike zaradi kadrovskih odločitev, medtem ko je slednja ocenila njegove izjave kot politično nezrele.

Gremo še v tujino. Poljski premier Donald Tusk je napovedal potrebo po vojski s 500.000 vojaki ter predlagal vojaško usposabljanje za vse odrasle moške, medtem ko predsednik Andrzej Duda predlaga ustavno zavezo o višjih obrambnih izdatkih. Italijanska vlada načrtuje povečanje kopenskih sil za do 40.000 vojakov. Duda je prav tako pozval ZDA k namestitvi jedrskega orožja na Poljskem kot odvračanje pred rusko agresijo. V Siriji pa so oboroženi borci in varnostne sile nove oblasti ubili več sto podpornikov nekdanjega režima, medtem ko se nadaljujejo spopadi, v katerih je bilo ubitih več kot 1000 ljudi. Sirsko obrambno ministrstvo je kasneje razglasilo konec varnostne operacije, SDF in sirske oblasti pa so dosegle dogovor o vključitvi kurdskih institucij v državno upravo.

Grška vlada je uspešno prestala glasovanje o nezaupnici, povezani z domnevnim uničenjem dokazov o železniški nesreči. Združene države so ukinile dovoljenje, ki je Iraku omogočalo uvoz električne energije iz Irana kljub sankcijam, kar pomeni zaostritev ameriške politike do Irana. Avstrija je zavrnila načrte Nemčije za vračanje prosilcev za azil na mejo. Romunska volilna komisija je zavrnila kandidaturo proruskega politika Calina Georgescuja, kar je povzročilo proteste v Bukarešti. Kakorkoli, romunsko ustavno sodišče je zatem potrdilo zavrnitev Georgescujeve kandidature. Washington je poudaril svojo zavezanost ohranitvi enotnosti Bosne in Hercegovine.

Na Filipinih so po nalogu ICC aretirali nekdanjega predsednika Rodriga Duterteja zaradi zločinov proti človečnosti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozvala k ponovni oborožitvi Evrope. Evropska komisija je predstavila predlog za pospešitev vračanja prebežnikov. Srbski študenti so nadaljevali proteste in zaprli vhode v zgradbo srbske radiotelevizije. Na Grenlandiji je na parlamentarnih volitvah zmagala desnosredinska opozicija. EU je odgovorila na ameriške carine z ukrepi v vrednosti 26 milijard evrov, ameriški predsednik Donald Trump pa je zagrozil z novimi carinami na evropske alkoholne izdelke. Prav tako je Trump EU znova pozval k večjim obrambnim izdatkom. Kitajska, Rusija in Iran so se medtem uskladili o iranskem jedrskem programu.

Poslanci madžarske vladajoče stranke Fidesz premierja Viktorja Orbana so parlamentu predložili osnutek spremembe madžarske ustave, ki med drugim predvidevajo možnost začasnega odvzema državljanstva dvojnim državljanom ter določbo o spolu osebe. Avstrija pa začasno ustavlja združevanje družin beguncev. Evropski parlament se je znašel v novi korupcijski aferi, povezani s Huaweiem. Armenija in Azerbajdžan sta se dogovorila o mirovnem sporazumu, ki naj bi končal 40-letni konflikt. WHO in Unicef opozarjata na porast primerov ošpic v Evropi, ki jih je bilo lani več kot 127.000. Izbruhnil diplomatski spor med Italijo in Rusijo zaradi izjav italijanskega predsednika Sergia Mattarelle o ruski jedrski grožnji.

Bosna in Hercegovina se sooča z velikimi političnimi napetostmi. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je opozoril na nevarnosti potez predsednika Republike Srbske Milorada Dodika, proti kateremu je bilo uvedeno tožilsko preiskavo. Dodik je ukrepe označil za začetek razgradnje Republike Srbske, parlament entitete pa je že sprejel osnutek nove ustave in zakon o zaščiti ustavnega reda. Ob tem se vrstijo opozorila pred morebitnim izbruhom nasilja. V Kanadi bo Justina Trudeauja na položaju predsednika vlade nasledil nekdanji guverner centralne banke Mark Carney. Carney se je predstavljal kot najprimernejši kandidat v času, ko je Kanada v trgovski vojni z ZDA, v državi pa bodo tudi kmalu izvedli volitve.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.