Tooorej, ker smo si prejšnji teden vzele kratek premor, smo ta vikend zate pripravile razširjenih Tedenskih (s)pet - povzele smo novice dveh tednov. Najprej začnemo z naborom desetih ključnih novic, spodaj pa najdeš še vse ostalo, kar nam ni uspelo spraviti v top 10. Uživaj ob branju! <3
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah (ok, tokrat bo morda vzelo malo več časa - ker pokrivamo dva tedna). Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
1 Kos za evropsko komisarko
Ključno: Slovenija je v novi Evropski komisiji dobila resor širitve, vlada pa je z uradno potrditvijo komisarske kandidature Marte Kos, ki jo sicer čaka še zaslišanje v Evropskem parlamentu, sklenila burno dogajanje, ki so ga spremljali tudi tuji mediji.
Podrobno: Slovenija je tik pred zdajci zamenjala evropskega komisarskega kandidata - po odstopu Tomaža Vesela naj bi bila v ekipi Kosova. A je opozicija postopek imenovanja ustavila, saj je od vlade želela pojasnila o odstopu Vesela. Slovenija je tako nazadnje bila edina članica, ki še 12. septembra ni predlagala kandidata.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je 17. septembra DZ posredovala pismo, v katerem je premierja Roberta Goloba pozvala, naj zamenja Vesela. V pismu je med drugim zapisala, da Vesel nima ustreznih kompetenc za položaj v Evropski komisiji. Predsednik pristojnega odbora DZ za zadeve EU Franc Breznik (SDS) je nato za sredo vendarle sklical sejo odbora, ki bo podal mnenje o komisarski kandidaturi Kosove, Goloba pa obtožil, da je javnosti lagal, da je Vesel odstopil sam. Nato je 18. septembra odbor DZ za zadeve EU, v katerem ima večino koalicija, na večurni seji podprl kandidaturo Kosove. Do kandidature Kosove so bili v razpravi kritični zlasti v SDS, pri čemer je poslanec Žan Mahnič izpostavil pomanjkanje političnih izkušenj in prorusko držo. Kakorkoli, vlada je naslednji dan uradno potrdila kandidaturo Kosove za evropsko komisarko in jo kot zadnja država članica EU poslala v Bruselj.
Kosova bo v novi sestavi Evropske komisije pristojna za širitev in vzhodno soseščino, je sporočila von der Leyen. Skrbela bo tudi za nadaljnjo podporo Ukrajini,vključno s povojno obnovo, države kandidatke pa bo podpirala pri pripravah na pridružitev EU.
Zanimivo: Evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS) je bila kritična do zamenjave kandidata Slovenije za evropskega komisarja in dejala, da slovenska delegacija EPP v Evropskem parlamentu ne podpira imenovanja Kosove za komisarko, ker da nima ustreznih kompetenc. Kosovi je v izjavi za portal Euronews med drugim očitala sodelovanje z jugoslovansko tajno službo Udbo. Po nizu očitkov s strani Tomčeve, je Kos vse navedbe o tem zanikala. Preden sem postala veleposlanica v Nemčiji in Švici, so me varnostne službe v obeh državah preverile, je dejala. Matjaž Nemec (S&D/SD) je pozval k podpori Kos, ki je v interesu Slovenije in njenega nadaljnjega pozicioniranja v EU.
2 Ob zapletenem oblikovanju Evropske komisije odstopil komisar Breton
Ključno: Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton, ki ga je Francija predlagala za komisarja v prihodnji Evropski komisiji predsednice Ursule von der Leyen, je odstopil s položaja in od kandidature. Nazadnje je predsednica Evropske komisije vendarle predstavila svojo prihodnjo komisarsko ekipo, v kateri bo šest izvršnih podpredsednikov, od tega štiri ženske.
Podrobno: Težav pri oblikovanju komisarske ekipe tako ni povzročala le Slovenija. Bretton je ob odstopu von der Leyen obtožil političnega trgovanja. Francoski predsednik Emmanuel Macron je zatem za položaj predlagal dosedanjega francoskega ministra za zunanje in evropske zadeve Stephana Sejourneja. Kot so zapisali v Elizejski palači, je bil Sejourne, ki ga je Macron predlagal v dogovoru z novim francoskim premierjem Michelom Barnierjem, pred prihodom na ministrski položaj vodja liberalne skupine Renew v Evropskem parlamentu in ustreza vsem zahtevanim kriterijem.
Breton je odstopil le dan, preden naj bi von der Leyen v torek vodjem političnih skupin Evropskega parlamenta predstavila sestavo prihodnje komisije. Predstavila naj bi jo kljub temu, da do takrat še vedno ni prejela uradnega predloga Slovenije zaradi zapletov s potrjevanjem nove kandidatke za evropsko komisarko Marto Kos po odstopu kandidata Tomaža Vesela (gl. zgoraj). Predsednica komisije naj bi članice nedavno pozvala, naj v komisijo predlagajo več žensk, potem ko večina, vključno s Francijo, ni upoštevala njenega poziva po posredovanju tako kandidatke kot kandidata. Von der Leyen je sicer julija ob izvolitvi v Evropskem parlamentu za nov mandat na čelu komisije dejala, da od članic, ki bodo predlagale obstoječe komisarje oziroma komisarke, tega ne pričakuje. Kakorkoli, v komisarski ekipi je zdaj 40 odstotkov žensk, največ kandidatov je iz Evropske ljudske stranke.
Zanimivo: 69-letni Breton prihaja iz vrst liberalcev. V iztekajočem se mandatu je bil pristojen tudi za digitalizacijo in industrijo. V svoji karieri je vodil več francoskih podjetij, med drugim francoskega telekomunikacijskega operaterja France Telecom, med letoma 2005 in 2007 pa je bil francoski minister za gospodarstvo in finance.
3 Prepoved zdravnikom iz javnega sistema delo v zasebnem sektorju?
Ključno: Premier Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sta predstavnikom več zdravstvenih organizacij predstavila osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki prepoveduje zdravnikom iz javnega sistema delo v zasebnem sektorju.
Podrobno: Svoje spremembe pa je pripravila tudi iniciativa Glas ljudstva, v DZ naj bi jih poslanec Miha Kordiš vložil prihodnji teden, ki med drugim predvidevajo uvedbo konkurenčne prepovedi dela. Kasneje sta Kordiš in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek v DZ vložila novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so jo pripravili v iniciativi in po njihovi oceni jasno ločuje javno in zasebno zdravstvo. V iniciativi so kritični do omenjenega predloga novele ministrstva za zdravje. Nad predlogom so v strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov zgroženi.
Omenimo še, da je vlada potrdila predloga zakonov o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu ter o pravici do pozabe po preboleli bolezni; slednji bo bolnikom po preboleli bolezni omogočil enako obravnavo pri najemanju dolgoročnih kreditov in zavarovanj.
Zanimivo: Mimogrede, vrh koalicije je v četrtek, 12. septembra, pregledal uresničevanje koalicijske pogodbe in preostale naloge, po oceni vodij poslanskih skupin koalicijskih strank naj bi bila uresničena četrtina pogodbe. Prednostne naloge koalicije do konca mandata ostajajo zdravstvo, stanovanja, podnebna politika, znanje, javne finance in pravna država, je povedal Golob. Naslednji dan se je v pogajanjih glede reforme plačnega sistema in odprave plačnih nesorazmerij iztekel rok za dosego dogovora, ki pa ga ni. Do tega datuma so se sindikati tudi zavezali, da ne bodo zaostrovali aktivnosti. Cilj je, da bo nov plačni sistem uveljavljen s 1. januarjem 2025.
4 Odstopil minister za vzgojo in izobraževanje
Ključno: Odstopil je minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. Za njegovega naslednika bo premier Robert Golob predlagal direktorja zavoda za šolstvo Vinka Logaja.
Podrobno: Felda, ki je mandat nastopil januarja 2023, je izrazil željo, da se vrne na Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem. V času svojega ministrovanja se je soočal s kritikami nekaterih stanovskih organizacij zaradi po njihovi oceni medlega dela in neupoštevanja stroke, z njegovim delom naj ne bi bili zadovoljni tudi nekateri v koaliciji.
Kakorkoli, premier je za naslednika Felde izbral Logaja, ki od leta 2014 vodi Zavod RS za šolstvo. Aktualni mandat je že njegov tretji, iztekel bi se mu poleti 2026, a je Logaj letos poleti napovedal predčasen umik s te funkcije. Na čelu zavoda ima polna pooblastila še do 30. septembra, medtem pa so že stekli postopki za razpis za novega direktorja.
Zanimivo: Omenimo še, da je Golob za novega obrambnega ministra predlagal dosedanjega vodjo poslanske skupine Svobode Boruta Sajovica. Koalicijski partnerji so izbiro Sajovica, ki bo na položaju nasledil evropskega poslanca Marjana Šarca, podprli.
5 Fajon o položaju žensk in deklic v Afganistanu
Ključno: Zunanja ministrica Tanja Fajon je vodila razpravo Varnostnega sveta (VS) o posebni politični misiji Združenih narodov v Afganistanu s poudarkom na vedno slabšem položaju žensk in deklic.
Podrobno: Fajon je med drugim opozorila, da so se talibani leta 2021 po prevzemu oblasti v Afganistanu zavezali k spoštovanju pravic žensk, vendar zadnja tri leta sprejemajo ukrepe, ki bi lahko po Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) predstavljali zločine proti človeštvu. Dejala je tudi, da prihodnost nobene države ne more biti uspešna, če ima le polovica prebivalstva možnost polno in svobodno sodelovati v družbenem in javnem življenju ali odločati o svojem življenj. Ob tem je poudarila, da talibani deklicam omogočajo šolanje le do 12. leta starosti, kar bo dolgoročno zavrlo razvoj države.
Večina sodelujočih na zasedanju je prav tako obsodila odnos talibanov do žensk, izjemi v tem pogledu sta bila predstavnika Kitajske in Rusije. Kitajski veleposlanik Fu Cong je dejal, da osredotočanje zgolj na to težavo ne bo rešilo problema. Zagovarjal je celovit pristop do reševanja izzivov v Afganistanu, pri čemer je kritiziral sankcije zahodnih držav proti talibanom.
Podobno je storil tudi ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija, ki je zatrdil, da zahodne sankcije zatirajo razvoj Afganistana, talibani pa imajo pravico, da sprejemajo zakone, za katere menijo, da so v interesu države.
Zanimivo: Pred razpravo so člane Varnostnega sveta ZN s položajem žensk v Afganistanu seznanile posebna predstavnica generalnega sekretarja in vodja misije ZN za pomoč Afganistanu (Unama) Roza Otunbajeva, izvršna direktorica agencije ZN ženske Sima Bahous in predstavnica civilne družbe v Afganistanu z imenom Mina, ki je po talibanskem prevzemu oblasti odšla v ZDA.
6 Soočenje Trumpa in Harrisove
Ključno: Prvič sta se na televiziji soočila ameriška predsedniška kandidata Donald Trump in Kamala Harris.
Podrobno: Na prvem in verjetno zadnjem televizijskem soočenjem ameriških predsedniških kandidatov pred volitvami, ki bodo 5. novembra, se je po ocenah analitikov demokratka Harris odrezala bolje od republikanca Trumpa.
Soočenje je bilo popolno nasprotje tistega med Trumpom in 81-letnim predsednikom Joejem Bidnom junija, ko tedanji demokratski predsedniški kandidat ni zmogel oblikovati razumljivega stavka. 78-letni Trump v nasprotju z nekaterimi napovedmi ni izgubil nadzora nad svojim obnašanjem, čeprav je večkrat deloval zelo jezno. Razen morda, ko ga je 59-letna Harris zbodla, da ljudje zapuščajo njegova zborovanja predčasno, ker jim je dolgčas - takrat je Trump jezno zatrdil, da ima največja zborovanja na svetu, Harris pa menda plačuje svojim podpornikom, da pridejo na njena. Demokratka se je ob tem le nasmejala, kar je ponovila večkrat skozi soočenje.
Najbolj si bomo verjetno zapomnili trenutek, ko je Trump ponovil teorijo zarote, da priseljenci v zvezni državi Ohio ubijajo in jedo hišne ljubljenčke - pse in mačke. Voditelj televizije ABC je Trumpa kmalu za to izjavo podučil, da ni verodostojnih poročil o tovrstnih zlorabah hišnih ljubljenčkov. Harris je le zmajevala z glavo in se zasmejala.
Kandidata sta se dotaknila vseh najbolj perečih vprašanj kampanje - od gospodarstva, splava, priseljevanja do zunanje politike. Trump je ponovno zatrdil, da bo hitro končal vojno v Ukrajini, ki da se pod njim nikoli ne bi začela. Harris mu je vrnila, da bi vojno končal s hitro kapitulacijo pred ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki da ga obožuje tako kot druge svetovne diktatorje. Ob tem je še dejala, da se mu zavezniški voditelji smejijo, diktatorji pa bi ga radi za predsednika, ker vedo, da ga lahko zlahka manipulirajo z laskanjem.
Pri vprašanju vojne v Gazi je Trump dejal, da Harris sovraži Izraelce in obenem sovraži tudi Arabce. Harris je povedala, da ima Izrael vso pravico do samoobrambe, vendar je pomembno kako to pravico uveljavlja, in spomnila na nedolžne žrtve med Palestinci. Tudi pri tem je Trump trdil, da vojne ne bi bilo, če bi bil on predsednik. Zatrdil je še, da je Putin napadel Ukrajino zaradi polomije z umikom ameriške vojske iz Afganistana, Harris pa je spomnila, da je Trump dosegel sporazum s talibani o umiku in "teroriste" celo povabil v Camp David. Spomnila je še, da je Bidenstoril to, kar so skušali storiti pred njim že trije ameriški predsedniki.
Pri vprašanju pravice do splava je Trump vztrajal, da je dosegel to, kar naj bi vsi želeli, namreč, da se odločanje o tem preda zveznim državam. To so sicer želeli le nasprotniki pravice do splava, ki jo večina Američanov podpira. Harris ga je zavrnila in vprašala, ali res misli, da so si tega želele ženske, ki morajo za zdravstveno nego bežati čez meje zveznih držav v strahu pred aretacijami. Trump je skušal zamenjati temo - začel je s kritikami na račun Bidnovega odpisovanja študentskih dolgov.
Harris je po soočenju dobila pomemben izraz podpore priljubljene pevke Taylor Swift. Zatem je ameriška zvezna agencija, ki spremlja promet na spletni strani za registracijo volivcev Vote.org, zaznala krepko povečanje obiskov.
Zanimivo: Agenti FBI so na igrišču za golf na Floridi, kjer je se je nahajal Trump, streljali na oboroženega moškega, ki so ga po begu kasneje tudi prijeli. FBI incident obravnava kot poskus atentata, osumljenec je odločen podpornik Ukrajine. Dodajmo še, da je Trump skozi soočenje vztrajal, da ni izgubil volitev leta 2020, čeprav je to v zadnjih tednih nekajkrat priznal, na kar ga je voditelj opozoril. Trump je odgovoril, da je bilo priznanje sarkastično.
7 Prvi komercialni sprehod v vesolju
Ključno: Vodja zasebne misije Polaris Dawn, milijarder Jared Isaacman, in članica odprave Sarah Gillis sta v četrtek, 12. septembra, izvedla prvi komercialni vesoljski sprehod. Vse dosedanje vesoljske sprehode so namreč v okviru vladno financiranih misij izvedli profesionalni astronavti.
Podrobno: Podjetje SpaceX je v torek v okviru petdnevne zasebne misije Polaris Dawn v vesolje izstrelilo posadko štirih neprofesionalnih astronavtov. Gillis in Isaacman, slednji odpravo tudi financira, sta s sprehodom tlakovala pot prihodnjim vesoljskim podvigom v okviru zasebnih odprav.
Skupno sta sicer astronavta zunaj plovila preživela okoli pol ure in eden za drugim izvedla serijo testov novo razvitih vesoljskih oblek podjetja SpaceX. Poleg njiju sta na krovu kapsule dragon še upokojeni podpolkovnik ameriških letalskih sil Scott Poteet ter, tako kot Gillis, inženirka in strokovnjakinja za vesoljske odprave pri SpaceX Anna Menon. Misija Polaris Dawn je prva od treh odprav v okviru programa Polaris. Izvesti bi jo morali že avgusta, vendar so jo iz vremenskih razlogov prestavili.
Zanimivo: Posadka se je po petih dneh v orbiti 15. septembra vrnila na Zemljo. Kapsula Dragon s štiričlansko posadko je davi pristala v oceanu v Mehiškem zalivu ob obali ameriške zvezne države Florida davi ob 3.37 zjutraj po krajevnem času (9.37 po srednjeevropskem času). Reševalna ekipa je nato dvignila kapsulo iz vode in jo položila na plovilo.
8 Direktor Cie in vodja MI6 opozorila, da je svetovni red ogrožen
Ključno: Direktor ameriške obveščevalne agencije Cia William Burns in vodja britanske obveščevalne agencije MI6 Richard Moore sta opozorila, da je svetovni red ogrožen na način, kakršnega nismo videli od hladne vojne. Grožnje se nanašajo zlasti na Rusijo, Kitajsko in islamizem.
Podrobno: Šefa Cie in MI6 sta v uvodniku za londonski Financial Times poudarila, da nimata "bolj zaupanja vrednih ali cenjenih zaveznikov" kot drug drugega. Dodala sta, da bo njuno partnerstvo ključnega pomena, saj se soočajo z nizom groženj brez primere, predvsem iz Rusije, Kitajske in na Bližnjem vzhodu.
Napisala sta še, da ZDA in Združeno kraljestvo stojita z ramo ob rami pri upiranju Rusiji in Putinovi vojni v Ukrajini. Pri tem sta izrazila odločenost za boj proti poskusom destabilizacije z dezinformacijami, ki jih v Evropi izvaja Moskva. Med grožnjami sta izpostavila tudi Kitajsko - opisala sta jo kot osrednji obveščevalni in geopolitični izziv 21. stoletja, opozorila pa sta tudi na boj proti islamističnemu terorizmu.
V prispevku sta kot še posebej zaskrbljujočo izpostavila vojno v Gazi, pri čemer sta zatrdila, da si močno prizadevajo za umiritev napetosti na Bližnjem vzhodu ter za zagotovitev premirja in dogovor o talcih. Burns je sicer kasneje na dogodku v organizaciji Financial Timesa povedal, da skuša skupaj z egiptovskimi in katarskimi posredniki izboljšali okvirni predlog dogovora o premirju v Gazi in da bo morda v prihodnjih dneh na voljo podrobnejši predlog.
Zanimivo: Do objave prispevka je prišlo nekaj dni pred obiskom britanskega premiera Keira Starmerja v Washingtonu 13. septembra, kjer ga bo sprejel ameriški predsednik Joe Biden.
9 Poljsko, Češko, Slovaško, Avstrijo, Italijo in Romunijo zajele poplave
Ključno: Dele Poljske, Češke, Slovaške, Avstrije, Italije in Romunije so prizadele hude poplave. Do 18. septembra je v njih umrlo 24 ljudi, na tisoče ljudi je moralo zapustiti domove.
Podrobno: Poplave je povzročilo obilno deževje, ki ga je prejšnji konec tedna nad srednjo Evropo prinesel ciklon Boris. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po srečanju z voditelji Avstrije, Češke, Poljske in Slovaške napovedala deset milijard evrov za pomoč državam, ki so jih v zadnjih dneh prizadele te uničujoče poplave.
Slovenska vlada je sporočila, da bo državam srednje in jugovzhodne Evrope, ki so jih prizadele poplave, prek mehanizma EU pomagala s posebnimi enotami za posredovanje ob poplavah oziroma materialno pomočjo v višini do 600.000 evrov.
Slovenijo je medtem zajela hladna fronta, temperature so se spustile pod deset stopinj Celzija. Na območju Rateč so namerili le dve stopinji nad ničlo, ponekod je zapadel tudi prvi sneg. Po mnenju meteorologov sneženje v visokogorju v tem obdobju ni nič posebnega, so pa neobičajne tokratne snežinke v nižjih legah. Težave je konec tedna povzročal močan veter, zlasti pod Karavankami.
Zanimivo: Medtem so Portugalsko pestili gozdni požari. Najbolj prizadeto je bilo obalno okrožje Aveiro na severu države. Sever Vietnama pa je opustošil tajfun Yagi, ki je terjal okoli 200 življenj, več deset ljudiše pogrešajo, uničenih je več kot 250.000 hektarjev obdelovalnih površin. Najmočnejši tajfun na tem območju v več kot desetletju je prizadel tudi Kitajsko in Filipine.
10 Nizozemska vlada namerava zaostriti azilno politiko
Ključno: Nizozemski kralj Viljem-Aleksander je v parlamentu predstavil program nove, najbolj desne nizozemske vlade doslej, v katerem izstopa strožja azilna politika.
Podrobno: Vladna koalicija štirih strank, v kateri je najmočnejša skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa, želi spričo velikega števila priseljencev razglasiti izredne razmere in ukiniti del trenutne azilne zakonodaje. 18. septembra je Nizozemska Evropsko komisijo obvestila, da želi izvzetje iz skupne evropske azilne in migracijske politike. Po novem bodo strožji ukrepi za pridobitev nizozemskih dokumentov, tisti, ki ne bodo upoštevali odredbe o vrnitvi v matično državo, pa bodo kaznovani.
Zanimivo: Pravni strokovnjaki dvomijo v zakonitost teh ukrepov, koaliciji pa grozi razkol, saj je zmernejša stranka Nova družbena pogodba (NSC) napovedala, da načrta ne bo podprla, če bo ta ocenjen kot nezakonit.
Drugo dogajanje v minulih dveh tednih
Začnimo v Sloveniji. V nedeljo, 8. septembra je v romskem naselju Šmihel prišlo do streljanja, v katerem je bila naključno poškodovana deklica. Policija je priprla 51-letnika, ki so ga že obravnavali zaradi nasilja. Kmalu po dogodku je izbruhnil požar v hiši strelca, policisti sumijo, da je šlo za maščevalni odziv prebivalcev naselja na streljanje.
V sredo, 18. septembra, je predsednica republike Nataša Pirc Musar obiskala romsko naselje Pušča pri Murski Soboti. Ogledala si je tamkajšnjo enoto murskosoboškega vrtca ter se sestala s krajani. Ob tem je dejala, da je izobraževanje od majhnih korakov pomembno, tudi za sobivanje z drugimi. Represija pa je vedno zadnja možnost, je opozorila. Isti dan sta minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in generalni direktor policije Senad Jušić po pogovoru z županom Novega mesta Gregorjem Macedonijem in vodstvom tamkajšnje policijske uprave izjavila, da s stanjem varnosti še nista zadovoljna, gredo pa ukrepi v pravo smer. V Ribnici so občani na shodu podprli župana Sama Pogorelca pri reševanju romskih vprašanj, po navedbah organizatorjev se jih je zbralo okrog 250.
V četrtek, 12. septembra, je SDS pozvala finančnega ministra Klemna Boštjančiča k odstopu zaradi ugotovitev računskega sodišča pri pregledu zaključnega računa lanskega državnega proračuna, v katerih med drugim navajajo pomanjkanje pravne podlage za prerazporeditev proračunskih sredstev za nakup prostorov na Litijski. Boštjančič je poziv zavrnil, vidi ga kot poskus preusmerjanja pozornosti. V torek, 17. septembra, pa je SDS v DZ vložila pobudo za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, podprto z več kot 3000 podpisi. Predlog novele zakona je v postopek vložila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. DZ pa jo je potrdil kar dvakrat, prvič sredi julija, po vetu DS pa vnovič teden prej. Je pa DZ po nujnem postopku sprejel novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Ta predstavlja pravno podlago za uvedbo začasnih ukrepov, s katerimi bi reševali prostorsko in kadrovsko stisko v zaporih.
Na javni tribuni ministrstva za okolje glede gradnje Jek2, ki je potekala v četrtek, 18. septembra, so se strinjali, da mora biti odločitev o potencialni gradnji Jek2 premišljena, potrebne so dodatne študije, da bi jo lahko sprejeli čez štiri leta. Minister Bojan Kumer je med glavnimi odprtimi vprašanji navedel varnost ravnanja z odpadki, stroške gradnje, umeščanje v prostor in ceno proizvedene električne energije.
Plezalka Janja Garnbret je kot edina Slovenka v finalu tudi zmagala na tekmi svetovnega pokala. Garnbret je zmagala na vseh tekmah, na katerih je letos nastopila, vključno z najpomembnejšo - olimpijsko v Parizu. Poleg tega je kolesar Primož Roglič še četrtič v karieri, po letih 2019, 2020 in 2021, zmagal v skupnem seštevku dirke po Španiji ter se na večni lestvici Vuelte tako pridružil dosedanjemu rekorderju, Špancu Robertu Herasu. Slovenija je z Rogličevo zmago postala šele četrta država v zgodovini, ki ji je v eni sezoni uspelo slaviti na vseh treh najprestižnejših tritedenskih dirkah (Tadej Pogačar je slavil na Giru in Touru). Kanuist Benjamin Savšek pa je zmagal v slalomu, kar je že njegova šesta zmaga v svetovnem pokalu, kanuista Eva Terčelj in Peter Kauzer pa sta bila na tekmah svetovnega pokala tretja.
Gremo še v tujino. V nedeljo, 8. septembra, so Izraelske sile iz zraka napadle več krajev na zahodu Sirije, pri čemer je bilo ubitih najmanj 16 ljudi, še najmanj 43 pa je ranjenih, so sporočili tamkajšnji zdravstveni delavci. Tarča napada naj bi bile proiranske skupine in strokovnjaki za razvoj orožja. V sredo, 11. septembra, pa je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) izvedla največjo medicinsko evakuacijo iz Gaze po 7. oktobru in iz enklave uspešno prepeljala 97 bolnih in hudo ranjenih, med njimi 45 otrok. V okviru akcija cepljenja proti otroški paralizi so cepili več kot 90 odstotkov otrok. V sredo, 18. septembra, pa je Generalna skupščina Združenih narovod (ZN) potrdila predlog nezavezujoče resolucije, ki v skladu z mnenjem Meddržavnega sodišča zahteva konec izraelske okupacije palestinskih ozemelj.
V četrtek, 12. septembra, je ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da bi dovoljenje Ukrajini, da napade rusko ozemlje z zahodnim orožjem dolgega dosega, pomenilo, da je Nato vstopil v vojno z Rusijo. Naslednji dan ameriški predsednik Joe Biden in britanski premier Keir Starmer po srečanju v Beli hiši kljub pozivom Kijeva nista napovedala zelene luči Ukrajini za uporabo zahodnega orožja za napade na cilje na ozemlju Rusije, temveč le ponovno potrdila neomajno podporo Ukrajini. Isti dan je EU obsodila dobavo iranskih balističnih raket Rusiji in napovedala dodatne sankcije proti Teheranu. Nato je v ponedeljek, 16. septembra, Putin podpisal odlok, s katerim se bo ruska vojska povečala za 180.000 vojakov. Novo število aktivnih vojakov bo tako 1,5 milijona. S tem bo Rusija po številu aktivnih vojakov imela drugo najštevilčnejšo vojsko na svetu. V četrtek pa je Evropski parlament podprl resolucijo, s katero članice EU poziva k odpravi omejitev, ki Ukrajini preprečujejo uporabo zahodnih oborožitvenih sistemov proti vojaškim ciljem v Rusiji. Isti dan je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala, da bo EU Ukrajini za energetsko oskrbo čez prihajajočo zimo namenila nekaj manj kot 160 milijonov evrov.
Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je s 16. septembrom odredila ponovni začasni nadzor na vseh nemških kopenskih mejah, da bi še bolj omejili število ljudi, ki v državo vstopajo brez vizumov. Poleg nadzora, ki je že bil v veljavi na mejah z Avstrijo, Poljsko, Češko in Švico, so ga začeli izvajati še na mejah z Belgijo, Francijo, Dansko, Nizozemsko in Luksemburgom.
V nedeljo, 15. septembra, je mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador podpisal sporni zakon, s katerim je Mehika postala edina država na svetu, kjer bodo sodnike državljani izbirali neposredno na volitvah. V torek, 17. septembra, pa je Gruzijski parlament sprejel predlog zakonodaje o družinskih vrednotah in zaščiti mladoletnikov, ki omejuje pravice pripadnikov skupnosti LGBTQ.
Predsednik Alžirije Abdelmadjid Tebboune je bil s skoraj 95 odstotki glasov izvoljen za nov mandat. Volitve je zaznamovala manj kot 50-odstotna volilna udeležba. Na parlamentarnih volitvah v Jordaniji pa je največ glasov osvojila največja opozicijska stranka Islamska akcijska fronta (IAF). Gre za največji volilni uspeh za stranko, ki predstavlja politično krilo Muslimanske bratovščine.
Sodišče EU je dokončno potrdilo sklep Evropske komisije, da davčne ugodnosti, ki jih je bil ameriški velikan Apple deležen na Irskem, pomenijo nezakonito pomoč, ki jo mora ta država izterjati. Irska naj bi Applu odobrila 13 milijard evrov nezakonitih davčnih ugodnosti. Poleg tega je sodišče EU potrdilo sodbo splošnega sodišča, ki je leta 2017 pritrdilo odločitvi Evropske komisije, da družbi Google naloži 2,4 milijarde evrov globe, ker je zlorabila svoj prevladujoč položaj na več nacionalnih trgih spletnega iskanja. Dodajmo še, da je na 76. podelitvi televizijskih nagrad emmy slavila serija televizije FX Shogun, ki je dobila 18 emmyjev, kar je največ doslej za serijo v eni sezoni.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comments