Dec 15, 202411 min read

Tedenskih (s)pet, 7. -14. 12.

Se že kaj veseliš prazničnih dni? Me že komaj čakamo in te dni stiskamo, da bomo praznike lahko preživele karseda prosto in ... Praznično. <3 Ker vemo, da morda nimaš vsak dan časa ali volje za spremljanje dogajanja doma in po svetu, smo zate seveda znova pripravile nabor ključnega dogajanja (in ostalega, da res ničesar pomembnega ne zamudiš). Beri naprej!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Zadnja različica predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti

Ključno: Ministrstvo za zdravje je predstavilo zadnjo različico predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti.

Podrobno: Ta bi javnim zdravstvenim delavcem pod določenimi pogoji dovoljevala delo pri čistih zasebnikih, in sicer, če bi bili v javnem zdravstvenem zavodu zaposleni za najmanj 40 odstotkov delovnega časa. Z zasebniki bi morali imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, do 60 odstotkov, v matičnem javnem zavodu pa ne bi smeli zavračati dežurstev in nadur, je pojasnila generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar. Še vedno je predvidena prepoved sodelovanja s čistimi zasebniki po podjemnih pogodbah.

Glavni cilj predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti je po besedah predsednika vlade Roberta Goloba odprava "škodljivih dvojnih praks" v slovenskem zdravstvu. Kot ključno je izpostavil tudi možnost nagrajevanja javnih zdravstvenih delavcev in ureditev področja koncesij. "Bolniki bodo zdaj deležni bistveno bolj kakovostnih storitev," meni. V zdravniškem sindikatu Fides pa so zaskrbljeni ob novem predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Menijo, da gre za "nevaren eksperiment z usodo slovenskega javnega zdravstvenega sistema".

Zanimivo: Odbor DZ za delo je v petek na nujni seji za obravnavo na plenarni seji DZ po nujnem postopku pripravil dopolnjeni vladni predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi. Proti dopolnjenemu predlogu ni glasoval nihče. Predlog novele podaljšuje financiranje dodatnih stroškov in prehodno obdobje za izvajanje pravice do pomoči na domu, uvaja poenostavitve za invalidne osebe in krepi mrežo izvajalcev.

Padec režima sirskega predsednika al Asada

Ključno: Sirski uporniki so po siloviti ofenzivi strmoglavili režim predsednika Bašarja al Asada, ki je zbežal v Rusijo. Več članic EU je zamrznilo obravnavo sirskih prošenj za azil.

Podrobno: Sirski uporniki na čelu z islamistično skupino Hajat Tahrir al-Šam so po siloviti ofenzivi, med katero so v zadnjih dveh tednih zavzeli več mest, vstopili v prestolnico. Sirski predsednik je pobegnil v Rusijo, s čimer se je končalo pet desetletij vladavine družine Asad. Zahodni voditelji so pozdravili padec režima v Siriji, obenem pa pozvali k mirnemu prenosu oblasti ter posvarili pred kaosom in krepitvijo skrajne islamistične Islamske države. Padec režima sirskega predsednika je pozdravil tudi slovenski državni vrh. Zunanja ministrica Tanja Fajon ga je označila za "zgodovinsko priložnost za sirsko ljudstvo". Premier Robert Golob pa je izrazil upanje, da bodo Sirci zdaj dobili priložnost za dostojanstveno, varno in stabilno prihodnost.

Vodenje prehodne vlade v Siriji je v torek prevzel Mohamed al Bašir, ki je povezan z islamistično uporniško skupino Hajat Tahrir al Šam (HTS). Sirske begunce je pozval k vrnitvi v domovino ter zatrdil, da bodo v Siriji poslej zagotovljene pravice pripadnikov vseh manjšin in verskih skupin.

Več evropskih držav, med njimi Nemčija, Avstrija in Francija, je začasno ustavilo obravnavo sirskih prošenj za azil. Avstrija je napovedala tudi pripravo programa urejene repatriacije in deportacije v Sirijo. Slovensko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da Slovenija v luči spremenjenih razmer v Siriji ne ustavlja postopkov obravnave prošenj za mednarodno zaščito, bo pa v konkretnih postopkih z državljani Sirije ponovno preučila nova dejstva, kar bi lahko vplivalo na trajanje posameznega postopka. Zunanja ministrica si je medtem pri morebitnih spremembah obravnav prošenj Sircev za azil po padcu tamkajšnjega režima zaželela enotnega pristopa v EU. Obenem je izpostavila majhno število podeljenih azilov Sircem v Sloveniji.

Medtem, po podatkih ZN, padec režima al Asada še ni sprožil množičnega vračanja sirskih beguncev v domovino. Avstrijska vlada pa je sporočila, da bo sirskim beguncem za vrnitev v domovino ponudila po tisoč evrov. Kancler Karl Nehammer je sicer že ob padcu Asadovega režima dejal, da je treba znova oceniti varnostne razmere v Siriji, da bi omogočili vrnitev sirskih beguncev.

Mimogrede, Izrael je okrepil napade na cilje v Siriji. Izrael je po padcu Asadovega režima zavzel tudi tamponsko območje na Golanski planoti, kar je za ZN jasna kršitev premirja iz leta 1974. Tiskovni predstavnik ZN Stephane Dujarric je dejal, da generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres poziva vse strani, naj izpolnjujejo obveznosti iz sporazuma. Izraelski obrambni minister Izrael Kac je v petek nakazal, da ne nameravajo kmalu umakniti vojske s sirskih območij, ki so jih zasedli ob spremembi oblasti v Damasku, saj da je ohranitev prisotnosti na tamponskem območju ključna za varnost Izraela

Zanimivo: Ameriški državni sekretar Antony Blinken se je v četrtek na srečanju s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom zavzel za zaščito sirskih civilistov. Izrazila sta tudi nadaljnjo podporo koaliciji za poraz skupine Islamska država (IS) v Siriji, v sklopu katere Washington podpira kurdske sile. Dan kasneje se je Blinken srečal s turškim kolegom Hakanom Fidanom, s katerim sta govorila o prekinitvi ognja v Gazi. Blinken je Turčijo pozval, naj uporabi svoj vpliv, da spodbudi palestinsko islamistično gibanje Hamas k sprejetju dogovora. Zatem je Blinken nenapovedano obiskal Irak, kjer je sporočil, da bo Washington še naprej sodeloval z Bagdadom na področju varnosti in si prizadeval preprečiti ponovni vzpon IS.

Trump napovedal razmislek o izstopu iz Nata in zmanjšanje pomoči Ukrajini

Ključno: Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump se je zavzel za prekinitev ognja med Ukrajino in Rusijo ter začetek pogajanj. Kakorkoli, napovedal je zmanjšanje ameriške pomoči Ukrajini in, da bo razmislil o zstopu ZDA iz zveze Nato.

Podrobno: Trump, ki se je 8. decembra srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in se zavzel za takojšnjo prekinitev ognja med Ukrajino in Rusijo ter začetek pogajanj. Napovedal pa je, da bo verjetno zmanjšal ameriško pomoč Ukrajini. Kasneje je dejal še, da bo bo razmislil o izstopu ZDA iz zveze Nato, če zaveznice ne bodo plačale svojih računov in ne bodo poštene do ZDA.

V minulem tednu so ZDA sicer Ukrajini odobrile 20 milijard ameriških dolarjev vredno posojilo, ki bo odplačano s prihodki od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja. V Moskvi so to 11. decembra označili za krajo in napovedali povračilne ukrepe. Poleg tega je vlada demokratskega predsednika ZDA Joeja Bidna naznanila dodatnih 500 milijonov dolarjev vojaške pomoči Ukrajini.

Medtem je Svet EU prižgal zeleno luč za izplačilo skoraj 4,1 milijarde evrov Ukrajini. Gre za drugo izplačilo nepovratnih sredstev in posojil v okviru finančnega instrumenta EU, namenjenega za podporo okrevanju in obnovi države. Poleg tega so se članice EU dogovorile o 15. svežnju sankcij proti Rusiji zaradi agresije na Ukrajino. Z novimi ukrepi želijo omejiti delovanje ladij, ki plujejo pod zastavami tretjih držav in Rusiji pomagajo pri izogibanju sankcijam.

Zanimivo: Odhajajoči predsednik ZDA Biden je znižal kazni skoraj 1500 ljudem in pomilostil še 39 obsojenih zaradi nenasilnih kaznivih dejanj. Po navedbah Bele hiše gre za največje znižanje zapornih kazni v enem dnevu v zgodovini ZDA. Dodajmo še, da je ameriška revija Time za osebnost leta razglasila novoizvoljenega predsednika ZDA Trumpa.

Odprava nadzora na mejah z Romunijo in Bolgarijo

Ključno: Notranji ministri članic EU so podprli odpravo nadzora na notranjih mejah z Romunijo in Bolgarijo s 1. januarjem. Avstrija je pred tem 10. decembra umaknila veto na vstop Romunije in Bolgarije v schengen.

Podrobno: Notranji ministri držav članic EU so v četrtek sprejeli odločitev, da se na kopenskih mejah Bolgarije in Romunije z drugimi članicami schengenskega območja in na meji med njima 1. januarja 2025 odpravi nadzor. Na teh mejah tako ne bodo več izvajali sistematičnega preverjanja oseb, bodo pa vsaj še pol leta izvajali ciljno usmerjen nadzor. Bodo pa v skladu z dogovorom notranjih ministrov Romunije, Bolgarije, Madžarske in Avstrije na madžarsko-romunski in romunsko-bolgarski meji še najmanj pol leta izvajali ciljno usmerjen nadzor v skladu s schengeskim zakonikom. Ta omogoča začasno ponovno vzpostavitev nadzora na notranjih schengenskih mejah.

Poleg tega dogovor, sklenjen 22. novembra v Budimpešti, vključuje mešano policijsko patruljo, sestavljeno iz skupno 100 avstrijskih, bolgarskih, romunskih in madžarskih policistov, ki bo Bolgariji pomagala pri nadzoru zunanje meje EU s Turčijo.

Bolgarija in Romunija, ki sta članici EU od leta 2007, sta tako po več kot desetletju prizadevanj vendarle dočakali polnopravno članstvo v schengenskem prostoru. Nadzor na njunih zračnih in pomorskih mejah z drugimi članicami schengna je bil odpravljen že konec marca letos.

Zanimivo: Novo je tudi, da je Romunsko ustavno sodišče razveljavilo celoten volilni proces predsedniških volitev v Romuniji in zahtevalo, da se celoten postopek začne od začetka, poročajo tuje tiskovne agencije. S tem je razveljavljen tudi izid prvega kroga, v katerem je 24. novembra zmagal skrajno desni in Rusiji naklonjen kandidat Calin Georgescu.

Francija z novim premierjem

Ključno: Francoski predsednik Emmanuel Macron je za novega premierja imenoval predsednika sredinskega Demokratičnega gibanja Francoisa Bayrouja in mu podelil nalogo sestave nove vlade.

Podrobno: Na položaju bo nasledil Michela Barnierja (njegovi vladi je parlament minuli teden izglasoval nezaupnico). Bayrou se je po imenovanju zavzel za iskanje poti do sprave v državi, ki je po predčasnih parlamentarnih volitvah zašla v globoko politično krizo. Menil je, da je vsem jasna težavnost naloge, ki mu je bila zaupana, obenem pa tudi, da je mogoče poiskati pot, ki bi prinesla poenotenje namesto delitev.

Bayrou bo po pričakovanjih v naslednjih dneh oblikoval novo vladno ekipo. Pri tem ga čaka težka naloga, saj tudi nad bodočo vlado, ki mora še sprejeti proračun za prihodnje leto, visi grožnja nezaupnice v parlamentu, kjer nima noben od osrednjih blokov absolutne večine.

Barnier je pri tem hodil po tankem ledu in poskušal ohraniti svojo vlado pri življenju z zagotovitvijo tihe podpore skrajno desnega Nacionalnega zbora, ki pa jo je stranka na koncu zaradi proračunskih načrtov vlade umaknila.

Njen vodja Jordan Bardella je Bayrouja že pozval k sodelovanju z opozicijskimi strankami, menil pa, da premier nima demokratične legitimnosti ali večine. Meje, ki jih postavlja njegova stranka in ki so vodile v padec Barnierjeve vlade, se niso spremenile, je dejal. Poudaril pa je, da ne nameravajo a priori vlagati predloga nezaupnice. Nasprotno je skrajno leva Nepokorna Francija že napovedala vložitev nezaupnice, ker novi premier ne prihaja iz vrst levega tabora, ki je na julijskih volitvah osvojil največji delež glasov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vodja Zelenih in pomemben glas na francoski levi sredini Marine Tondelier je medtem dejala, da bo njena stranka zaenkrat počakala, da pa ne bodo imeli druge možnosti kot vreči premierja, če bo ohranil dosedanjo vladno politiko in ključne ministre dosedanje vlade.

Zanimivo: Barnier je bil k odstopu prisiljen po le treh mesecih na položaju predsednika vlade, do imenovanja nove vlade pa skupaj z ministrsko ekipo opravlja tekoče posle. Njegova manjšinska vlada je prva francoska vlada po letu 1962, ki jo je odnesla nezaupnica. Slednjo je vložila in izglasovala opozicija, potem ko je Barnier mimo parlamenta izsilil sprejem zakona o proračunu.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je obravnavala dopis policista iz ekipe varnostnikov tožilke, ki se je zaradi nezaupanja odpovedala varovanju. Po besedah predsednika Knovsa Janeza Žaklja (NSi) je policist potrdil njene navedbe o zlorabi prikritih metod dela. Mreža naj bi segala v sam vrh policije. Knovs bo celotno gradivo tudi s pričanjem policista predal specializiranemu državnemu tožilstvu. V sprejetih sklepih komisije so še zapisali, da dopis policista kaže na nepravilnosti pri delovanja Centra za zaščito in varovanje Generalne policijske uprave (GPU) glede zagotavljanja varnosti varovanih oseb, ter opozorili, da od GPU niso prejeli zahtevane dokumentacije.

Poleg tega je predsednica Nataša Pirc Musar ob mednarodnem dnevu človekovih pravic podelila priznanje za delo na področju človekovih pravic vsem izbrisanim. Priznanje je prevzel predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević, ki je vlado pozval k sprejemu ustrezne zakonodaje glede sistemskih rešitev položaja izbrisanih. Februarja 1992 so približno 26.000 ljudi nezakonito izbrisali iz registra stalnih prebivalcev, večinoma je šlo za imetnike jugoslovanskega državljanstva oz. republiškega državljanstva drugih jugoslovanskih republik, ki so imeli stalno prebivališče v Sloveniji. Junija 1998 je ustavno sodišče odločilo, da je bil izbris neustaven.

Vlada potrdila izhodišča za pripravo ukrepov za reševanje nekaterih romskih vprašanj. Ključni elementi predlogov bodo vrtec, šola, služba, bivalne razmere in varnost. Med ukrepi so denimo vključevanje romskih otrok v vrtce vsaj leto pred vstopom v osnovno šolo ter ukinitev višjega otroškega dodatka za vse otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Ob tem dodajmo, da je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar izdal usmeritve za celovito reorganizacijo Centra za varovanje in zaščito, ki začnejo veljati nemudoma. Poklukar je izdal tudi sklep o izvedbi izredne notranje revizije uporabe nastanitvenih kapacitet za varnostnike.

Potem ko sta EU in južnoameriški trgovinski blok Mercosur v urugvajski prestolnici Montevideo dogovorila prostotrgovinski sporazum, so v Združenju slovenske kmečke iniciative izrazili ostro nasprotovanje tej potezi, predvsem zaradi propada prehrambene suverenosti EU, onesnaževanja in drugih spornih praks. Vlado so pozvali, naj nasprotuje sporazumu. Kot zanimivost dodajmo, da namreava Finančna uprava izvesti poostren nadzor pri fizičnih osebah, ki dosegajo dohodke na plačljivi platformi za odrasle OnlyFans. Vsi, ki objavljajo na tej platformi, naj zato preverijo, ali so ustrezno registrirani in so napovedali vse dohodke, dosežene iz te dejavnosti. Čas za to imajo do 31. decembra.

Ministrstvo za pravosodje je v sredo javno razpravo poslalo predlog zakona o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja, t. i. SLAPP tožbe. Predlog uvaja ukrepe za zaščito fizičnih in pravnih oseb pred zlorabo sodnih postopkov. Pripombe na predlog je mogoče podati do 31. januarja 2025. Medtem je Računsko sodišče izreklo negativno mnenje za računovodske izkaze in pravilnost dela poslovanja Radiotelevizije Slovenija za leto 2022. Od zavoda zahteva odzivno poročilo.

Športna plezalka Janja Garnbret, kolesar Tadej Pogačar in nogometna reprezentanca Slovenije med ekipami so najboljši športniki leta 2024 po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije. Za najbolj obetavno mlado športno osebnost so razglasili kanuista Žigo Lina Hočevarja, za najboljšega med športniki invalidi pa je bil izbran Franc Gorazd Tiršek.

Nadaljujmo v tujini. Južnokorejski parlament po bojkotu vladajoče stranke ni izglasoval predloga opozicije za odstavitev predsednika države Yoona Suk-yeola zaradi uvedbe vojnega stanja. Yoon se je pred glasovanjem v parlamentu opravičil za razglasitev vojnega stanja. 8. decembra je policija aretirala odstopljenega obrambnega ministra Kim Yong Hyuna, ki ga preiskujejo zaradi domnevnega poskusa udara. V Litvi pa je prisegla nova levosredinska vlada pod vodstvom socialdemokratskega premierja Gintautasa Paluckasa.

Podelili so letošnje Nobelove nagrade. Japonska organizacija Nihon Hidankyo, ki zastopa preživele žrtve napadov z jedrsko bombo v Nagasakiju in Hirošimi, je ob prejemu Nobelove nagrade za mir izpostavila, da se morajo mladi boriti za svet brez jedrskega orožja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na sodišču prvič pričal v postopku zaradi obtožb podkupovanja, goljufije in zlorabe zaupanja. Obtožbe je znova označil za absurdne.

Medtem so po svetu bili med opravljanjem svojega dela letos ubiti 104 novinarji oz. medijski delavci, med njimi več kot polovica na območju Gaze, je sporočila Mednarodna zveza novinarjev (IFJ). Organizacija Novinarji brez meja (RSF) je 12. decembra sporočila, da je bilo po svetu letos med opravljanjem poklica ali zaradi njega ubitih 54 novinarjev.

Poglejmo še k sosednjim državam. Hrvaški sabor je sprejel šest zakonov, ki so del novega kroga davčnih sprememb in uvajajo tudi nepremičninski davek. Davka bodo oproščeni tisti, ki imajo nepremičnino v dolgoročnem najemu ali v njej živijo. Sabor je sprejel tudi zakon, ki za oddajanje v kratkoročni najem zahteva dvotretjinsko soglasje etažnih lastnikov. Nepremičninski davek bo zamenjal davek na počitniške hiše. Znašal bo od 0,60 evra do osem evrov na kvadratni meter. Italijanski sindikati pa so v znak protesta proti vladnemu osnutku proračuna za leto 2025 organizirali 24-urno stavko. Stavka je ohromila javni potniški promet v večjih mestih, omejeno je bilo delo v bolnišnicah in šolah, stavkalo pa je tudi osebje javne radiotelevizije RAI. V več mestih so izbruhnili spopadi med protestniki in policijo.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.