Oj! Kak teden je za tabo? Lep? Dolg? Naporen? Sproščen? Me upamo, da si se imela lepo - in da se boš imela še lepše ob branju tokratnega pregleda ključnega dogajanja v minulem tednu!
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda oblačno vreme)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če si že čisto preveč zaposlena) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
DZ se je seznanil z odstopoma dveh ministrov
Ključno: Državni zbor (DZ) se je seznanil z odstopoma ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik in ministra za naravne vire Uroša Brežana.
Podrobno: Funkcijo ministra za javno upravo bo začasno opravljal minister za finance Klemen Boštjančič, začasna ministrica za naravne vire in prostor pa bo ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Brežan je v DZ zavrnil očitke o prepočasnih izplačilih sredstev za popoplavno obnovo občinam, saj je ministrstvo ta sredstva na račun dobilo šele minulo sredo. Premier Robert Golob je namreč ob odslovitvi Brežana pojasnil, da je zaupanje vanj izgubil prav zaradi prepočasnih postopkov. Mimogrede, če še nisi, ti priporočamo ogled te Tarče (o zadnjih aferah in ozadjih ministrskih menjav).
Zanimivo: DZ je Ireno Šinko razrešil s položaja ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predlog za to je podal Golob zaradi izgube zaupanja v njeno delo, zmotilo ga je predvsem njeno branjenje uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin tudi po tistem, ko se je izkazalo, da so slovenski potrošniki zaužili več ton sadja z vsebnostjo pesticidov. Vodenje kmetijskega resorja začasno prevzema obrambni minister Marjan Šarec. Mimogrede, slovenske kmetijske organizacije so se pred petkovim odločanjem članic EU v skupni izjavi zavzele za podaljšanje dovoljenja za prodajo herbicida glifosat v uniji. Poudarile so, da so strokovne institucije EU na podlagi znanstvenih dejstev temu že prižgale zeleno luč, za glifosat pa trenutno niti ni na voljo ustreznih alternativ.
Imamo novo ministrico za zdravje
Ključno: Kandidatka za ministrico za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je dobila zeleno luč pristojnega odbora.
Podrobno: DZ je na izredni seji z 48 glasovi za in 17 proti imenoval Prevolnik Rupel za ministrico za zdravje. Na tej funkciji bo nasledila Danijela Bešiča Loredana, ki je julija odstopil. Nova ministrica si je med prioritetami izbrala dostopnost, kakovost, neopredeljene in košarico pravic. Nova ministrica je za medije po imenovanju v DZ poudarila, da bodo na ministrstvu za zdravje nadaljevali zastavljeno delo in da med drugim pripravljajo interventni zakon s številnimi ukrepi. Premier Robert Golob je po izvolitvi nove ministrice za zdravje poudaril, da zdravstvo ostaja glavna prioriteta vlade.
Zanimivo: Nova ministrica za zdravje si je kot prioritete zastavila dostopnost, kakovost, neopredeljene in košarico pravic. Omenimo pa še, da so v iniciativi Glas ljudstva začeli zbirati podpise za vložitev predloga novele interventnega zakona za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Več o tem tukaj.
Izrael razglasil vojno stanje
Ključno: Prejšnjo soboto je Hamas nepričakovano napadel Izrael, ta pa je v odgovor začel napadati območje Gaze in ga blokiral, razglasil je tudi vojno stanje. Spopadi in raketno obstreljevanje med izraelskimi silami in palestinskimi skrajneži na območju so se nadaljevali.
Podrobno: V nedeljo je Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, ki ga podpira Iran, pa je izvedlo topniški in raketni napad na izraelske položaje na območju ob meji z Libanonom. Isti dan je Ameriški predsednik Joe Biden obljubil trdno podporo Izraelu, vključno z dodatno vojaško pomočjo ZDA. Washington je na območje napotil več ladij ter okrepil navzočnost letalskih sil, kasneje v tednu pa je Izrael obiskal državni sekretar Antony Blinken.
V ponedeljek je Izrael uvedel popolno blokado območja Gaze in odredil mobilizacijo 300.000 rezervistov, v torek pa je izraelska vojska sporočila, da je vzpostavila popoln nadzor celotne meje z Gazo. Tam so se začele humanitarne razmere slabšati. Visoki komisar Združenih narodov (ZN) za človekove pravice Volker Türk je Izrael posvarili, da popolno blokado Gaze prepoveduje mednarodno pravo. Nato sta v sredo izraelski premier Benjamin Netanjahu in opozicijski voditelj Beni Ganc dosegla dogovor o oblikovanju krizne vlade narodne enotnosti. V času spopadov ne bodo sprejemali zakonov ali vladnih odločitev, ki niso povezani z vojno, vzpostavili so tudi vojni kabinet. Parlament je v četrtek potrdil vlado - ko je drugi opozicijski vodja Jair Lapid sporočil, da se ji ne bo pridružil.
Nekoliko starejši video, če nimaš veliko časa:
Konec tedna je Izrael ob načrtovani kopenski ofenzivi pozval k takojšnji preselitvi približno 1,1 milijona ljudi s severnega dela Gaze na jug palestinske enklave (za to je postavila 24-urni rok). Sporočili so tudi, da ne bodo dovolili oskrbe Gaze z vodo, hrano, elektriko in gorivom niti dobave humanitarne pomoči, dokler Hamas ne bo izpustil talcev. Palestinci množično bežijo proti jugu Gaze. ZN so pozvali k preklicu ukaza in opozorili, da takšna množična preselitev v tako kratkem času ni mogoča ter posvarili pred uničujočimi humanitarnimi posledicami. Palestinsko skrajno gibanje Hamas in Izrael sta nadaljevala napade, izraelska vojska pa je sporočila, da so kopenske sile ponekod že izvedle napade na območju Gaze. Palestinski predsednik Mahmud Abas je v prvi javni izjavi od začetka vojne med Izraelom in Hamasom pozval k takojšnjemu končanju agresije na palestinski narod. Kot v nasprotju z moralo, vero in mednarodnim pravom pa je zavrnil ubijanje ali zlorabe civilistov na obeh straneh.
Novejši video, če imaš malo več časa:
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po srečanju z Netanjahujem poudarila, da so zaradi napada Hamasa na Izrael so ogroženi tudi Palestinci. Izrael je obiskala s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola. V Bruslju so poudarili, da je EU zaskrbljena zaradi humanitarnih razmer v Gazi. V arabskem svetu, med drugim v Teheranu, Bagdadu, Amanu, so potekali protesti v podporo Palestincem. Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je med obiskom v Izraelu ocenil, da sedaj ni čas za nevtralnost, Izraelu pa obljubil dodatno vojaško podporo ZDA. So pa ZDA izpostavile zamisel o vzpostavitvi "varnih območij" v Gazi.
Zanimivo: Slovenija je najostreje obsodila napad palestinske oborožene skupine Hamas na Izrael. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob izbruhu nasilja med Izraelci in Palestinci, na družbenem omrežju X obsodila "vsak napad na civilno prebivalstvo". Odbor za zunanjo politiko je obsodil napad palestinske skupine Hamas na Izrael, obe strani pa pozval k spoštovanju mednarodnega prava ter vrnitvi k mirovnim pogovorom. Opozicija je bila ob tem posebej kritična do Levice, ki da s svojimi stališči ruši enotnost slovenskega odziva na zadnje dogajanje na Bližnjem vzhodu. Več organizacij in gibanj, med njimi prvopodpisano Gibanje za pravice Palestincev, je medtem v javnem pismu premierja Roberta Goloba in zunanjo ministrico Tanjo Fajon pozvalo k takojšnjemu umiku podpore izraelski okupacijski politiki. Ob pomoči konzularne službe zunanjega ministrstva so Izrael zapustili vsi slovenski državljani, ki tam niso želeli ostati. Mimogrede, tudi ena izmed zadnjih oddaj Globus na RTV Slovenija je bila namenjena zadnjemu izbruhu nasilja med Izraelci in Palestinci.
Afganistan stresla dva uničujoča potresa
Ključno: Afganistan sta stresla dva uničujoča potresa - prejšnjo soboto z magnitudo med 4,6 in 6,3 in minulo sredo z magnitudo 6,3.
Podrobno: V soboto je vrsta potresov z magnitudo med 4,6 in 6,3 stresla zahod Afganistana (žarišče potresa je bilo severno od mesta Herat, v globini deset kilometrov). Umrlo je več kot 2400 ljudi, skoraj 10.000 ljudi je bilo poškodovanih. Popolnoma ali delno uničenih je bilo več kot 1300 stavb. V sredo pa je isto območje na zahodu Afganistana stresel nov močan potres - z magnitudo 6,3 in žariščem blizu sobotnega v enaki globini. Zatem so poročali o še najmanj eni smrtni žrtvi in 120 ranjenih. Po ocenah Združenih narodov je bilo prizadetih okoli 12.000 ljudi, reševalci in prostovoljci pa pod ruševinami še vedno iščejo morebitne preživele. Potrese so čutili tudi v sosednjem Iranu, tudi v okoli 300 kilometrov oddaljenem kraju Mašad. Potresi so skupno, po najnovejših podatkih vlade pod vodstvom talibanov, zahtevali okoli 2.400 življenj in uničili najmanj 20 vasi, ranjenih pa je bilo 2.000 ljudi.
Zanimivo: Vodja reševalne službe regionalne bolnišnice v Heratu je poudaril, da je bilo v sredo znova prizadeto območje, kjer je po sobotnih potresih, ki so porušili njihove vasi, več tisoč ljudi že četrto noč preživelo na prostem, v šotorih, avtomobilih in vrtovih. Vnovično tresenje tal je povzročilo paniko med njimi, večina ranjenih pa je utrpela lažje poškodbe.
Svet EU z novo direktivo o obnovljivih virih energije
Ključno: Svet EU je sprejel novo direktivo o obnovljivih virih energije. Njen cilj je povečati delež uporabe obnovljivih virov energije v EU na do 45 odstotkov do leta 2030. Poleg tega je sprejel tudi novo uredbo o razogljičenju letalskega sektorja.
Podrobno: V skladu z novo direktivo bodo države članice morale izpolnjevati ambicioznejše cilje v posameznih sektorjih (vse od prometa, industrije, gradnje, daljinskega ogrevanja in hlajenja). Na področju prometa bodo imele možnost izbirati med dvema zavezujočima ciljema. Prvi je 14,5-odstotno zmanjšanje toplogrednih plinov v prometu na račun uporabe obnovljivih virov energije do leta 2030, drugi pa je 29-odstotni delež obnovljivih virov v končni porabi energije v prometnem sektorju do 2030. Nova pravila med drugim predvidevajo tudi izpolnjevanja cilja 5,5-odstotnega deleža uporabe naprednih biogoriv in obnovljivih goriv nebiološkega izvora (npr. sintetična goriva na osnovi vodika). Direktiva pa predvideva tudi povečanje uporabe obnovljivih virov energije v industriji za 1,6 odstotka na letni ravni. Države članice so se strinjale, da mora 42 odstotkov vodika, ki se uporablja v industriji, do leta 2030 izvirati iz obnovljivih goriv nebiološkega izvora, do leta 2035 pa mora biti ta delež 60-odstoten.
Na področju stavb mora delež uporabe obnovljivih virov do leta 2030 znašati 49 odstotkov. Pri uporabi teh virov energije za ogrevanje in hlajenje stavb morajo države članice do leta 2026 doseči zvišanje za 0,8 odstotka na leto, do leta 2030 pa 1,1 odstotka. Direktiva med drugim izpostavlja tudi trajnostna merila za uporabo biomase za energijo, njen namen pa je tudi pospešitev postopkov pridobivanja dovoljenj za projekte obnovljivih virov energije v okviru načrta RePower EU s ciljem zmanjšati odvisnost od ruskih fosilnih goriv po napadu Rusije na Ukrajino. Nova uredba o razogljičenju letalskega sektorja, ki jo je prav tako danes sprejel Svet EU, pa naj bi pospešila uporabo obnovljivih in nizkoogljičnih goriv, kar bo med drugim zmanjšalo ogljični odtis letalskega sektorja.
Zanimivo: Uredba je sicer del pobude RefuelEU, ki je ključni sestavni del paketa EU Pripravljeni na 55.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Potem ko so mediji poročali, da je Nacionalni preiskovalni urad kazensko ovadil nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja in njegove najtesnejše sodelavce, so na uradu potrdili kazenski pregon več uradnih oseb iz enega od državnih organov. Direktor uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Damjan Petrič je dejal, da je šlo za nezakonit vpogled v 224 transakcijskih računov 62 fizičnih oseb in 32 pravnih oseb. Slovenija po besedah obrambnega ministra Marjana Šarca povečuje število vojakov v okviru Natove operacije na Kosovu Kfor s sedanjih 90 na vsaj 100. Zgornja meja pripadnikov Slovenske vojske na Kosovu je sicer določena s sklepom vlade in znaša do 370 vojakov. Omenimo še, da so pri Svetem Ivanu v Trstu odprli prenovljeni narodni dom, ki ga bodo po več kot stotih letih lahko uporabljale slovenske manjšinske organizacije.
Vlada je sprejela predhodni program odprave posledic škode na državnih cestah in železniški infrastrukturi zaradi avgustovske ujme, ki znaša 751,62 milijona evrov, od tega 502,39 milijona evrov na cestni infrastrukturi. Občine Črna na Koroškem, Dravograd, Mislinja, Prevalje, Slovenj Gradec in Vuzenica, ki so jih prizadele avgustovske poplave, so prejele predplačila v skupni višini 53,2 milijona evrov za ocenjeno škodo na občinski lastnini oziroma infrastrukturi. Ostalim občinam, skupaj jih je 117, bodo predplačila nakazana v naslednjih dneh. Župani in predstavniki 11 občin jugovzhodne Slovenije in Posavja so izrazili razočaranje, da je državni zbor zavrnil paket zakonov za urejanje razmer otrok iz težavnih socialnih okolij, tudi romskih. Od vlade pričakujejo, da do konca leta pripravi svoje predloge za reševanje romskih vprašanj.
Pojdimo še v tujino. Na volitvah v nemških deželah Bavarska in Hessen je zmagala konservativna unija CDU/CSU. Vladajoči socialdemokrati, Zeleni in liberalci so v obeh deželah nazadovali, medtem ko se je okrepila skrajna AfD. Na parlamentarnih volitvah v Luksemburgu je zmagala opozicijska konservativna Krščansko-socialna ljudska stranka, ki jo vodi Luc Frieden, z 29,2 odstotka glasov. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo razpisal predčasne parlamentarne volitve za 17. december. Hkrati bo razpisal tudi volitve v beograjsko skupščino in pokrajinske volitve v Vojvodini. Pojasnil je še, da mora volitve razpisati do 2. novembra, da bi lahko potekale 17. decembra. Zahtevo za razpis predčasnih parlamentarnih volitev in volitev v beograjsko skupščino do konca leta so Vučiću minuli mesec predložili predstavniki proevropskega dela srbske opozicije.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell se je v četrtek udeležil zasedanja v okviru strateškega dialoga EU in Kitajske. Ocenil je, da je bilo zaupanje med unijo in Kitajsko načeto, pri čemer je za trgovinsko neravnovesje med stranema okrivil težave, s katerimi se soočajo evropska podjetja v drugem največjem gospodarstvu na svetu. Ruski predsednik Vladimir Putin je prispel na obisk v Kirgizistan, kar je njegova prva pot v tujino, potem ko je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu (ICC) marca izdalo nalog za njegovo prijetje. Pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) se je začelo zaslišanje v postopku proti Siriji zaradi sistematičnega mučenja ljudi. Tožbo proti Siriji sta vložili Nizozemska in Kanada, gre pa za prvi postopek v povezavi s sirsko državljansko vojno. V eni od srednjih šol v mestu Arras na severu Francije je moški, oborožen z nožem, do smrti zabodel učitelja in huje ranil dva človeka, pri tem pa vzklikal Alah je velik. V šiitski mošeji na severu Afganistana je med molitvijo odjeknila eksplozija, v kateri je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, več kot 17 pa je ranjenih, so sporočile talibanske oblasti.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comments