Si predstavljaš, da bi se morala za študij globoko zadolžiti? Tako je marsikje, med drugim tudi v ZDA. Je pa v minulem tednu administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna sporočila, da bo s pomočjo obstoječih programov za odpis študentskih posojil odpisala še eno serijo študentskih dolgov v skupni vrednosti 7,4 milijarde dolarjev za 277.000 posojilojemalcev. Pod Bidnom je ministrstvo za izobraževanje nekaterim posebnim skupinam posojilojemalcev, kot so delavci v javnem sektorju, olajšalo izpolnjevanje pogojev za odpis posojil. Uvedlo je tudi nov načrt odplačevanja, ki mnogim posojilojemalcem z nizkimi dohodki omogoča hitrejšo odpustitev posojila. Skupno je Bidnova administracija odobrila odpis 153 milijard dolarjev dolga študentskih posojil za skoraj 4,3 milijona ljudi. To je več kot 9 % vseh neporavnanih dolgov iz zveznih študentskih posojil. Seveda pa to ni edina novica minulega tedna. Če te zanima več, beri naprej! :)
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš na sončku ali v senčki) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Mediacija s Fidesom propadla
Ključno: V pogajanjih med vlado in sindikati ni vidnih premikov, mediacija s Fidesom je propadla.
Podrobno: Postopek mediacije med vlado in Fidesom (sindikat zdravnikov), ki je trajal približno dva tedna, je bil neuspešen. Stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ki traja od 15. januarja, se tako nadaljuje. Pogajanja o stavkovnih zadevah se bodo nadaljevala, obe strani pa sta izrazili obžalovanje ob neuspeli mediaciji.
Po besedah ministrice Valentine Prevolnik Rupel in državnega sekretarja Denisa Kordeža je bil razkorak med stavkovnimi zahtevami Fidesa in zmožnostmi vladne strani prevelik. Predsednik Fidesa Damjan Polh pa je povedal, da so bile ponudbe vlade enake kot ob začetku stavke.
Zanimivo: Ob tem se je nadaljevalo stavkanje na večini upravnih enot - že peto sredo zapored. Tam stavkajo zaradi nizkih plač in preobremenjenosti. Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk je dejal, da bodo pred morebitno zaostritvijo stavke vladi postavili osemdnevni rok za uresničitev stavkovnih zahtev.
Polnopravno članstvo Palestine v ZN?
Ključno: Malo verjetno je, da bo odbor Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN) priporočil glasovanje o polnopravnem članstvu Palestine v ZN.
Podrobno: Se pa v petek pristojni odbor Varnostnega sveta ZN ni mogel dogovoriti o odgovoru na ponovno prošnjo za polnopravno članstvo Palestine v ZN. Dve tretjini od 15 članic sta prošnjo podprli, pet pa jih je temu nasprotovalo, je v četrtek po zaprtem sestanku odbora v New Yorku povedala veleposlanica Malte pri ZN Vanessa Frazier, ki trenutno predseduje odboru. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je malo verjetno, da bo odbor Varnostnemu svetu priporočil glasovanje o predlogu. Katera koli država članica VS ZN sicer lahko kadar koli predloži resolucijo glede polnopravnega članstva Palestine. Takšna resolucija po vsej verjetnosti ne bi dobila zadostne podpore zaradi ZDA, tesne zaveznice Izraela, ki ima v Varnostnem svetu pravico veta.
Generalna skupščina ZN lahko z dvotretjinsko večino sprejme nove članice le na priporočilo Varnostnega sveta, kjer mora pobudo podpreti najmanj devet odskupno 15 držav, nasprotovati pa ji ne sme nobena od petih članic s pravico do veta - ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija. Leta 2011 v odboru za sprejem novih članic Palestina ni dobila zadostne podpore. ZDA so bile proti in glasovanja v Varnostnem svetu potem niti ni bilo. Leto zatem so ZN Palestincem ob nasprotovanju ZDA odobrili status opazovalca.
Palestino glede na navedbe palestinskih oblasti že priznava 137 od 193 članic ZN, med njimi številne države na Bližnjem vzhodu in v Afriki, ne pa ZDA, Kanada in večina zahodne Evrope. Slovenija je med državami, ki napovedujejo priznanje Palestine. Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da bo v Varnostnem svetu Združenih narodov prihodnji teden glasovanje o resoluciji o članstvu Palestine v ZN, Slovenija pa jo bo skupaj s Francijo in Malto podprla.
Zanimivo: Mimogrede, ZDA so v pričakovanju napada Irana, ki je napovedal maščevanje za izraelski napad na iranski konzulat v Damasku 1. 4., v katerem je bilo 1. 4. ubitih sedem sodelavcev humanitarne organizacije World Central Kitchen, diplomatom v Izraelu odredile omejitev gibanja. Izraelski premier Benjamin Netanjahu sporočil, da so pripravljeni na vse varnostne ukrepe za zaščito države. Varnostni svet ZN pa je v soglasno sprejeti izjavi izrazil zaskrbljenost zaradi omenjenega izraelskega napada. Izrael je pozval, naj stori več za dostavo pomoči v Gazo.
EU s paktom o migracijah
Ključno: Evropski parlament je po dolgoletnih pogajanjih potrdil pakt o migracijah in azilu. Cilj pakta je celovito urediti upravljanje migracij v EU.
Podrobno: Pakt naj bi zagotovil več solidarnosti med članicami, hitrejše azilne postopke in boljše upravljanje meja. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da delo s tem še ni končano. Varšava in Budimpešta sta sporočili, da še naprej nasprotujeta premeščanju beguncev iz drugih članic.
Slovenija pozdravlja sprejetje pakta, so poudarili na notranjem ministrstvu. Slovenski evroposlanci, z izjemo Romane Tomc in Milana Zvera (EPP/SDS), so so kljub nekaterim po njihovem mnenju pomanjkljivostim podprli celoten sveženj zakonodajnih aktov. Zver in Tomc pa sta izrazila nasprotovanje t. i. obvezni solidarnostni v okviru solidarnostnega mehanizma.
Zanimivo: Notranji minister Boštjan Poklukar in generalni direktor policije Senad Jušić sta obiskala Brežice, kjer prebivalci nasprotujejo postavitvi začasnega azilnega doma na Obrežju, zbranih 7000 podpisov so predali predstavnikom vlade. Poklukar je ocenil, da so varnostne razmere na območju stabilne, a stališč z lokalnimi predstavniki niso zbližali. Dan kasneje sta se sestala še z županom občine Središče ob Dravi Tonijem Jelovico, kjer naj bi prav tako vzpostavili azilni dom kljub nasprotovanju prebivalstva.
Vključitev splava v listino EU
Ključno: Evropski parlament je podprl vključitev pravice do splava v listino EU o temeljnih pravicah.
Podrobno: Poslanci so v resoluciji pozvali Svet EU, v katerem so zastopane države članice, da se v evropsko listino o temeljnih pravicah vključi pravica do spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva ter pravica do varnega in zakonitega splava. Natančneje, evropski poslanci želijo, da se 3. člen listine spremeni tako, da določa, da "ima vsakdo pravico do telesne avtonomije, do svobodnega, ozaveščenega, polnega in splošnega dostopa do spolnih in reproduktivnih pravic ter do vseh s tem povezanih zdravstvenih storitev brez diskriminacije, vključno z dostopom do varnega in zakonitega splava". Možnosti za vključitev pravice do splava v listino so sicer majhne, saj sprememba zahteva soglasje vseh držav članic.
Resolucija, ki so jo podprli poslanci socialistov (S&D), liberalci (Renew), Zeleni in Levica, je bila sprejeta s 336 glasovi proti 163, 39 poslancev se je vzdržalo, so sporočili iz Evropskega parlamenta. Med poslanci, ki so glasovali za resolucijo, so bili tudi slovenski evroposlanci Matjaž Nemec (S&D/SD) in Irena Joveva ter Klemen Grošelj (oba Renew/Svoboda). Proti sta glasovala Romana Tomc (EPP/SDS) in Franc Bogovič (EPP/SLS).
Zanimivo: Vrhovno sodišče ameriške zvezne države Arizona pa je potrdilo veljavnost zakona iz leta 1864, ki prepoveduje splav v vseh primerih razen v primeru ogroženosti življenja nosečnice. Sporočilo je, da ne bo oviralo državnega kongresa pri sprejemanju zakonov o splavu. Poleg tega je nekdanji predsednik ZDA Donald Trump izrazil stališče, da bi zvezne države same morale odločati o pravici do umetne prekinitve nosečnosti. S tem se je izrekel proti urejanju tega vprašanja na ravni celotnih ZDA.
Reforma trga EU z elektriko
Ključno: Evropski parlament je sprejel reformo trga EU z elektriko in spremembe na trgu plina.
Podrobno: Reforma bo med drugim potrošnikom zagotovila pravico do pogodb s fiksno ali dinamično ceno ter večji dostop do informacij o drugih možnostih. Dobavitelji ne bodo smeli enostransko spremeniti pogojev v pogodbah. Članice EU bodo lahko dobaviteljem prepovedale ustavitev dobave elektrike ranljivim odjemalcem, tudi v času trajanja morebitnega spora med dobavitelji in odjemalci.
Reforma opredeljuje t. i. pogodbe za razliko, s katerimi naj bi spodbudili investicije v energetiki. Gre za pogodbe, pri katerih sta določeni zgornja in spodnja cena. Če je tržna cena nad zgornjo, država od proizvajalca pobira presežek, če je nižja, pa mu mora kriti razliko. Uporaba pogodb za razliko bo dovoljena pri vseh investicijah v nove zmogljivosti za proizvodnjo elektrike bodisi iz obnovljivih virov ali jedrske energije, pojasnjuje parlament.
Opredeljen bo mehanizem za razglasitev krize s cenami elektrike. EU bo lahko ob zelo visokih cenah in pod posebnimi pogoji razglasila krizo v posamezni regiji ali v celotni uniji in države članice bodo lahko začasno določile cene elektrike za majhna in srednje velika podjetja ter energetsko intenzivno industrijo.
Evropski parlament je potrdil tudi spremembe na trgu plina, ki naj bi pospešile vpeljavo obnovljivih plinov in vodika. Okrepljeni bodo mehanizmi za zagotovitev poštenih cen in stabilne dobave, države članice bodo lahko omejile uvoz plina iz Rusije in Belorusije. Zakonodaja bo uvedla sistem skupnih nabav plina, da bi se izognili tekmovanju med državami članicami, ter petletni pilotni projekt, namenjen spodbudi trga EU z vodikom.
Pozornost daje tudi povečanju investicij v vodikovo infrastrukturo, posebej v premogovnih regijah, za spodbujanje prehoda na trajnostne vire energije, kot sta biometan in nizkoogljični vodik, navaja parlament.
Zanimivo: Evropsko sodišče za človekove pravice tožbe mladih Portugalcev zaradi neizpolnjevanja podnebnih zavez proti 33 državam, tudi Sloveniji, ni sprejelo v obravnavo. Je pa pritrdilo starejšim švicarskim okoljskim aktivistkam in obsodilo Švico zaradi nezadostnega okoljskega ukrepanja, kar "je resnično zmaga za vse". Aja, pa Slovenija, Madžarska in Srbija so podpisale sporazum o partnerstvu za krepitev sodelovanja na področju energetike.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. V šolah (in njihovi okolici) so okrepili varnost, potem ko se je na enem od novičarskih portalov za kratek čas pojavil komentar z grožnjo streljanja na šoli. Zapis so izbrisali že po treh minutah, a je policija šole šest dni po zaznavi pozvala k večji samozaščiti in budnosti ter okrepila svojo prisotnost okoli šol. Dogodek je zbudil pomisleke o ustreznosti odziva in komunikacije. Neustrezno pa je izvajanje manjšinskih pravic v Avstriji - po mnenju predstavnikov organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. V minulem tednu so v Evropskem parlamentu predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v naši severni sosedi in Evropski poslanci so jih podprli v njihovih prizadevanjih. Najbolj problematična je uporaba jezika v šolstvu in na sodiščih.
(nepovezano, ampak kul)
Odbor državnega zbora (DZ) za zdravstvo je potrdil koalicijski predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ocenil za primernega. Dan kasneje je odbor za kulturo kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo označil predlog NSi za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji. Pred predsednico državnega zbora (DZ) Urško Klakočar Zupančič je kot nova generalna državna tožilka zaprisegla dosedanja vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Katarina Bergant. Športna plezalka Janja Garnbret pa je zmagala na uvodni tekmi sezone svetovnega pokala v okrožju Keqiao v Shaoxingu.
Gremo še v tujino. V Severni Ameriki je bil viden popoln sončni mrk, ki je prešel severni del Mehike, jug in srednji vzhod ZDA ter del vzhodne Kanade. Vodstvo portugalske katoliške cerkve je leto dni po objavi poročila o desetletjih spolnih zlorab mladoletnikov s strani duhovnikov in drugih cerkvenih uradnikov odločilo, da bodo žrtvam izplačali odškodnino. Koliko je upravičencev, ni znano, saj je veliko žrtev že umrlo.
Za slovaškega predsednika je bil izvoljen Peter Pellegrini, ki tako kot vlada nasprotuje nadaljnji vojaški pomoči Kijevu. V drugem krogu volitev je dobil 53, njegov tekmec Ivan Korčok pa 47 odstotkov glasov. Rusijo in Kazahstan so prizadele najhujše poplave v zadnjih desetletjih, v obeh državah so do 10. 4. evakuirali približno 120.000 ljudi. V kraju Orsk je 7. 4. popustil jez. EU je po nizu ruskih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo v zadnjih tednih v Ukrajino poslala novo pomoč v obliki generatorjev.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre