Oj! Si vedela, da so v petek študenti na prvi seji sveta vlade za študentska vprašanja v tem mandatu izpostavili slabo stanje na področju duševnega zdravja, otežen dostop do primarnega zdravstva za študente v študijskih središčih in pomanjkanje kapacitet za kakovostno in dostopno bivanje študentov? Od pristojnih pričakujejo rešitve na področju zdravstva in bivanja. Aja, pa mimogrede ...
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda oblačno vreme)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če si že čisto preveč zaposlena z okraševanjem drevesca) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Sodniki protestno prilagodili delo
Ključno: Sodniki so izvedli protestno dvotedensko prekinitev dela, in sicer zaradi neustavne odločbe, ki ugotavlja, da so sodniške plače prenizke.
Podrobno: Natančneje, sodniki zahtevajo zvišanje svojih plač in upoštevanje odločitve ustavnega sodišča glede nesorazmernih plačnih razlik med sodniki in poslanci. Ustavno sodišče je junija prejšnjega leta ugotovilo, da so plače sodnikov prenizke v primerjavi s plačami poslancev. Zato so zahtevali od vlade, da te razlike odpravi do 3. januarja tega leta. Ker vlada tega ni storila, so sodniki začeli 14-dnevni opozorilni protest, med katerim bodo opravljali le nujne zadeve, hkrati pa tudi obveščali ljudi o preklicanih obravnavah in jih pozvali, naj se obravnav udeležijo, če niso prejeli obvestila o preklicu.
Sodniki so z opozorilnim protestom začeli v sredo, trajal pa bo do 24. januarja. V tem času se bodo sodniki, ki vodijo postopke v posameznih zadevah, sami odločali, ali bodo že razpisane naroke preklicali. Med protestom sodišča ne bodo delovala v polnem obsegu, saj bodo sodniki opravljali le nujne zadeve.
Sodni svet bo najkasneje do torka na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo plače sodnikov, je za medije povedal predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat. Ob tem bodo predlagali, naj ustavno sodišče določi način izvršitve junijske odločbe o plačah sodnikov, pri tem pa omenjajo mesečni dodatek okoli 1000 evrov bruto (okrajni sodniki, ki imajo najnižje sodniške plače, zdaj dobivajo med 2.900 in 3.400 evrov bruto plače). Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je ocenila, da gre za prvi konstruktiven predlog reprezentativnega organa sodstva, kakšna vrednost bi po interpretaciji sodnikov pomenila izvršitev ustavne odločbe.
Zanimivo: Stavkali so zdravniki in zobozdravniki v javnih zdravstvenih zavodih. Razlog so neuresničene zaveze vlade iz sklenjenih sporazumov, med drugim glede ločenega zdravniškega plačnega stebra. Motijo pa jih tudi plačna nesorazmerja, pomanjkanje kadrov in slabi pogoji dela. Vlada nasprotno vztraja, da je treba plače v javnem sektorju urejati celovito z ostalimi plačami v javnem sektorju. V petek so v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides so zavrnili vladni predlog za preklic oz. prestavitev stavke. Vladna pogajalska skupina je sicer Fidesu posredovala predlog sporazuma o rešitvi stavkovnih zadev, s katerim po njeni oceni "celovito odgovarja na stavkovne zahteve sindikata Fides". Fides predlog še preučuje, zato se bodo pogajanja nadaljevala v ponedeljek ob 12. uri. V sindikatu zdravnikov družinske medicine Praktikum podpirajo stavko zdravnikov, njihove zahteve ocenjujejo kot legitimne, a da ne naslavljajo glavnih problemov v zdravstvu. V Praktikumu so zato oblikovali svoje zahteve, med drugim povišanje plač nezdravniškemu kadru in administrativne razbremenitve. Ob tem omenimo, da je, kot je navedeno na spletni strani ministrstva za zdravje, "večina zdravnikov in zobozdravnikov (od skupno 7251) uvrščenih v 59. plačni razred (36,17 odstotkov), kar znaša 4475 evrov osnovne bruto plače".
Vlada in del sindikatov javnega sektorja z dogovorom o uskladitvi plač z inflacijo
Ključno: Vlada in del sindikatov javnega sektorja so podpisali dogovor o delni uskladitvi plač z inflacijo, ki so ga parafirali pred božičnimi prazniki. Medtem so drugi sindikati še v fazi odločanja o pridružitvi temu dogovoru.
Podrobno: Po tem dogovoru se bodo plače v javnem sektorju uskladile v višini 80 % inflacije med decembrom 2022 in decembrom 2023, kar pomeni, da bodo plače višje za 3,36 %. Datumi izplačil regresa za letni dopust so bili prav tako dogovorjeni in so prestavljeni na februar, kar pomeni, da bodo izplačani že marca, ne pa šele junija. Podpisani so bili tudi aneksi h kolektivnim pogodbam za javni sektor in negospodarske dejavnosti, ki bodo realizirali vsebino dogovora. Finančni minister Klemen Boštjančič poudarja, da gre za "pomembno etapo" v prenovi plačnega sistema, medtem ko vodja pogajalske skupine sindikatov Jakob Počivavšek izraža zadovoljstvo, da se lahko zdaj posvetijo zahtevnejšim vprašanjem. Težje in še napornejše delo pa jih čaka v prihodnjih tednih in mesecih, in sicer za prenovo in reformo plačnega sistema.
Zanimivo: So se pa vendarle pojavila nestrinjanja med sindikati glede tega, ali podpreti podpis ali ne. Nekateri sindikati so že izrazili nezadovoljstvo, med drugim sindikat poklicnega gasilstva Slovenije, ki je izrazil nasprotovanje glede zamika odprave nesorazmerij v osnovnih plačah.
Na spletni strani DZ navedena napačna izobrazba ministrice
Ključno: Razkritje napačnih podatkov o izobrazbi kandidatke za kmetijsko ministrico Mateje Čalušić je sprožilo zahteve opozicijskih strank po umiku njene ministrske kandidature. Je pa v petek, ko je uspešno prestala zaslišanje pred odborom pristojnega državnega zbora (DZ).
Podrobno: Mediji so razkrili, da je na spletni strani DZ navedena napačna stopnja izobrazbe kandidatke za kmetijsko ministrico Čalušić iz Gibanja Svoboda. Natančneje, navedena je bila univerzitetna izobrazba, vendar ima Čalušić le visokošolsko diplomo. Z univerzitetno izobrazbo je bila Čalušićeva predstavljena tudi na kandidatni listi, ki jo je pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 objavila Državna volilna komisija. Ta nenatančnost je sprožila razpravo o njeni verodostojnosti v vlogi ministrice. Spletna stran Državnega zbora je nato popravila navedbo in obravnavala napako kot administrativno. Odgovornost je pripisala stranki Gibanje Svoboda. Čalušić je kasneje v tednu uspešno prestala zaslišanje pred odborom DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede te napake.
DZ je nato v petek potrdil Čalušić za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poslanci so v razpravi izpostavili, da jo na pomembnem resorju čaka veliko izzivov, pri čemer jo v koaliciji podpirajo in verjamejo, da bo prava sogovornica kmetov, medtem ko v opoziciji menijo, da ne bo kos funkciji. Nova ministrica je že prevzela posle od dosedanjega začasnega vodje resorja, obrambnega ministra Marjana Šarca.
Zanimivo: Na zaslišanju pred pristojnim odborom DZ je devet poslancev ocenilo, da je bila njena predstavitev ustrezna, šest pa jih je bilo proti. Odboru je zagotovila, da se ni lažno predstavljala. Kot je dejala, se je napaka zgodila zaradi nepozornosti pri oddaji kandidatnih list za volitve ter da je bila v vseh dokumentih, ki jih je posredovala stranki, njena izobrazba pravilno navedena.
Francosko vlado vodi najmlajši premier doslej
Ključno: Po odstopu francoske vlade je premierski stolček zasedel Gabriela Attala, ki je s 34 leti postal najmlajši predsednik francoske vlade doslej. Omenimo še, da je Attal prvi gej, ki je postal francoski premier.
Podrobno: Odstopila je francoska vlada s premierko Élisabeth Borne na čelu. 9. januarja je predsednik Emmanuel Macron za novega premierja izbral Attala - priljubljenega dosedanjega ministra za šolstvo. Attal je 11. januarja predstavil svojo vlado, v njej so na položajih ostali ključni ministri, na položaju zunanjega ministra pa je Catherine Colonna nasledil Stephane Séjourné.
Zanimivo: Attal je iz Pariza, ima judovske korenine po očetu in grško-ruske po mami. Po obsežnem izobraževanju in raznoliki politični karieri, ki sega vse do vodenja opozicije v mestnem svetu, je zdaj postal prvi gej, ki vodi francosko vlado. Mimogrede, Séjourné je Attalov nekdanji partner.
ZDA bombardirale hutijske cilje v Jemnu
Ključno: Po številnih napadih hutijev na ladje v Rdečem morju so ZDA napadle hutijske cilje v Jemnu.
Podrobno: Hutiji, jemenska uporniška skupina, so v preteklem tednu izvedli najobsežnejši napad do sedaj na trgovske ladje v Rdečem morju. Ta napad, čeprav je bil obsežen, ni terjal človeških žrtev. Kot odziv na to dejanje je Varnostni svet Združenih narodov potrdil resolucijo, ki zahteva takojšen konec napadov hutijev v Rdečem morju. Rusija, Kitajska, Mozambik in Alžirija so se pri glasovanju vzdržali.
Nato so ZDA napadle hutijske cilje v Jemnu. Predsednik ZDA Joe Biden je potrdil, da je osebno ukazal te napade, britanski premier Rishi Sunak pa je napade označil za samoobrambne in sorazmerne. Po napadih so hutiji sporočili, da je bilo ubitih pet njihovih borcev in še šest ranjenih, kar je v več mestih v Jemnu sprožilo proteste.
Zanimivo: Tiskovni predstavnik hutijev Mohamed Abdel Salam je ameriške in britanske napade označil za neupravičene in napovedal, da bodo hutiji nadaljevali napade na ladje v Rdečem morju. Mimorgede, po napadih so v regiji poskočile cene nafte.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. V preteklem tednu je Nacionalni inštitut za javno zdravje poročal o znatnem povečanju števila primerov gripe in COVID-19, kar je sprožilo dodatno pozornost in ukrepe v zdravstvenem sektorju. Vlada je napovedala začetek gradnje novega železniškega odseka, ki predstavlja pomemben korak v infrastrukturnem razvoju države. V Ljubljani je potekal mednarodni gospodarski forum, ki je privabil številne mednarodne investitorje in poslovneže, obenem pa je Univerza v Mariboru odprla nov inovacijski center, ki je usmerjen v spodbujanje raziskav in razvoja.
V kulturi je bila objavljena novica o odkritju arheoloških ostankov v Mariboru, ki naj bi pripadali rimskemu obdobju, in je vzbudila veliko zanimanje. Narodna galerija je odprla novo razstavo sodobne umetnosti, ki je prejela pozitivne kritike. V športu je slovenski košarkarski klub dosegel pomembno zmago v mednarodnem tekmovanju. Poleg tega je Velenje praznovalo otvoritev novega tehnološkega parka, usmerjenega v podporo inovacijam in startupom, medtem ko so raziskovalci Univerze v Ljubljani objavili pomembno študijo o vplivu podnebnih sprememb na lokalno okolje.
Nadaljujmo v tujini. Ukrajinska vojska je izvedla uspešen raketni napad in uničila ruski poveljniški center na letališču Saki na Krimu, kar pomeni nadaljnjo stopnjevanje konflikta med Ukrajino in Rusijo. V Gazi se je razplamtelo nasilje, saj je izraelska vojska po uničenju Hamasovih vojaških zmogljivosti na severu Gaze usmerila svoje napade na osrednji in južni del enklave. Ob tem omenimo, da je na Meddržavnem sodišču v okviru tožbe Južne Afrike, ki Izraelu očita genocid nad Palestinci v Gazi, potekalo javno zaslišanje. V Bangladešu je stranka Liga Awami zmagala na splošnih volitvah, medtem ko so v Italiji zaradi neofašističnega shoda v Rimu izbruhnile polemike in ogorčenje. V Nemčiji je političarka Sahra Wagenknecht ustanovila novo stranko Združenje Sahre Wagenknecht, ki naj bi predstavljala konkurenco skrajni desnici. V Ekvadorju je bilo zaradi nasilja mamilarskih tolp razglašeno izredno stanje, medtem ko so v Južni Koreji sprejeti zakon, ki prepoveduje vzrejo, zakol in prodajo psov za meso.
Varnostni svet Združenih narodov se je ukvarjal z več mednarodnimi vprašanji, med drugim je potrdil resolucijo proti napadom hutijev v Jemnu in razpravljal o razmerah v Kolumbiji. Finska je podaljšala zaprtje meje z Rusijo zaradi povečanega števila prihodov prosilcev za azil. Leto 2023 je bilo razglašeno za najtoplejše v zgodovini meritev, kar kaže na poglobitev problematike podnebnih sprememb.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre