Za nami so naporni dnevi. Posledice minulih poplav je občutila tudi ena od nas - in napisala prispevek o izkušnji. Počasi pospravljamo nered in pomagamo drug drugemu. Temu bo namenjen tudi prihajajoč ponedeljek, ki je, zaradi poplav in škode, ki so jo povzročile, dela prost dan. Uprava RS za zaščito in reševanje je skupaj s civilno zaščito razvila aplikacijo oziroma spletno stran Poplave 2023, kjer se lahko prijavite vsi, ki želite ponuditi pomoč na terenu. Do nje pa lahko dostopate preko spletne strani poplave2023.urszr.si. Mimogrede, odpadejo tudi izpiti, ki so bili napovedani na ta dan. Kakorkoli, zajadrajmo v nov teden z novim naborom petih ključnih novic.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če bi najraje zaprla oči, ker počivaš nekje na plaži v viseči mreži) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Vlada: za odpravo posledic poplav 520 milijonov eur
Ključno: V odpravljanju škode, ki jo so povzročile poplave, je pomagalo ogromno ljudi. Najprej je torej na mestu zahvala vsem, ki so kdaj pa kdaj ogrožali lastno življenje, da so pomagali drugim. Na pomoč so nam priskočile tudi druge države, vlada pa za odpravo posledic poplav in pomoč prizadetim namenja 520 milijonov evrov.
Podrobno: Izpostavimo le nekaj ključnih stvari, povezanih z minulimi poplavami in katastrofo, ki je sledila. Torej, vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim za odpravo posledic poplav in pomoč prizadetim namenja 520 milijonov evrov, kot omenjeno v uvodu. Finančni minister Klemen Boštjančič je dodal še, da dodatno zadolževanje ne bo potrebno. Na pomoč so nam priskočile tudi druge države, na primer Hrvaška, Italija, Srbija, Avstrija in Poljska. Pristopila je tudi Evropska komisija - Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po ogledu posledic uničujočih poplav dejala, da Evropa stoji ob strani Sloveniji, ki lahko že letos iz solidarnostnega sklada EU-ja računa na 100 milijonov evrov, prihodnje leto pa še na 300 milijonov.
Država s subvencijami pomaga delavcem na čakanju, ki ne morejo na delo zaradi poplav, in podjetjem, ki ne morejo obratovati. Delavcem pripada 80 odstotkov plače, država pa bo krila 80 odstotkov tega zneska, je sporočil minister za delo Luka Mesec. Do njega so upravičeni že od 4. avgusta. Ob tem ZSSS trgovce poziva, naj v času sanacije ne višajo cen blaga, nujno potrebnega za sanacijo bivalnih prostorov po uničujoči ujmi. V poplavah so bili poškodovani, uničeni ali pogrešani potni listi, osebne izkaznice, vozniška in prometna dovoljenja ter drugi dokumenti. Vloge za nove dokumente je mogoče vložiti pri kateri koli upravni enoti brez plačila upravne takse. Močno poškodovani so bili tudi nekateri vrtci in šole. Na ministrstvu za izobraževanje za zdaj ocenjujejo, da bi večina šol 1. septembra lahko normalno začela pouk, preostale pa najpozneje sredi septembra.
Zanimivo: Poleg vseh, ki so na licu mesta pomagali žrtvam poplav, so na pomoč priskočili tudi podjetniki, ki so ponujali različne proizvode in storitve zastonj (poskrbeli so na primer za obroke). Štab civilne zaščite in Društvo prijateljev mladine Mojca v Taboru Mojca v Dolenjskih Toplicah organizirata brezplačno letovanje za otroke iz družin, prizadetih v ujmi, ali otroke staršev, ki pomagajo na intervencijah. Med reševanjem so ljudem pomagali konji, rešene pa so bile tudi živali, med drugim teliček Gomzi, ki je bil zakopan v blatu in ruševinah ter čudežno preživel. V skladu s posebno odredbo za čas intervencije po poplavah je bilo več trgovin odprtih tudi danes, nekatere pa bodo odprte tudi jutri (na dan solidarnosti) in v torek, ko praznujemo Marijino vnebovzetje. Večinoma gre za trgovine z živili na prizadetih območjih.
Ohio: pomemben korak za ohranitev pravice do splava
Ključno: Volivci v Ohiu so v torek zavrnili volilni ukrep, ki bi za spremembo državne ustave zahteval 60-odstotno večino, kar je bil predlog republikancev - s to spremembo so želeli volivcem preprečiti, da bi novembra z ustavno spremembo ohranili pravico do splava.
Podrobno: Republikanski zakonodajalci so maja odobrili predlog "Issue 1", s katerim bi se prag, potreben za sprejetje vseh prihodnjih volilnih ukrepov za spremembo ustave Ohia, povečal z navadne večine na 60 % volivcev. Vendar so volivci na referendumu pokazali, da so proti takšnim spremembam.
Zaradi počitnic so snovalci predloga upali na nizko udeležbo, vendar je udeležitev bila precejšnja - samo predčasno je glasovalo približno 700.000 volivcev (za primerjavo, lani se je na primer posebnih volitev v podobnem času udeležilo le približno 150.000 volivcev).
Zanimivo: Vrhovno sodišče ZDA je lani razveljavilo odločitev v primeru Roe proti Wade, ki je leta 1973 Američankam po vsem ozemlju države zagotovila pravico do umetne prekinitve nosečnosti in s tem je konservativna večina vrhovnega sodišča odločanje o tem prepustila zveznim državam. Volivci Michigana, Kentuckyja in Kansasa so že lani na referendumih pravico do splava zapisali v državne ustave, vendar nikjer s 60-odstotno večino. Republikanci Ohia so zato skušali spremeniti pravila pred napovedanim novembrskim referendumom v upanju, da zagovornikom pravice do umetne prekinitve nosečnosti takrat ne bo uspelo zbrati 60-odstotne večine.
Havaji zajeti v plamenih
Ključno: Število žrtev požarov na Havajih je naraslo na 93, končno število bi lahko bilo še višje. Že zdaj pa požar v mestu Lahaina velja za najsmrtonosnejšega, ne le na Havajih, ampak v celotnih ZDA v zadnjem stoletju.
Podrobno: Po besedah guvernerja Havajev Josha Greena, bi se lahko število žrtev še opazno povečalo, saj forenziki še naprej identificirajo žrtve požara. Reševalci s psi so namreč preiskali šele tri odstotke območja.
Ognjeni zublji so v sredo zajeli zgodovinsko mesto Lahaina na zahodu otoka Maui. Okoli tisoč ljudi je še vedno pogrešanih, tisti, ki so se uspeli rešiti, pa čakajo po več zbirnih centrih, ki so jih postavili po otoku. Požari na otoku so zdaj v veliki meri pod nadzorom, čeprav še obstajajo območja, na katerih se gasilci borijo z njimi, med drugim tudi v okolici Lahaine. V tem mestu je ogenj uničil ali poškodoval več kot 2000 stavb. Škoda po požarih je ocenjena na več kot pet milijard dolarjev.
Zanimivo: Požar je mnoge domačine in turiste presenetil, tako da so se pred plameni številni zatekli kar v morje. Kljub izrednemu dogodku odgovorni s sirenami prebivalcev namreč niso opozorili na prihajajočo nevarnost. Skratka, opozorilne sirene se niso oglasile.
Nemška nacionalistična stranka AfD vztrajno pridobiva na podpori
Ključno: Nemška nacionalistična stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) ima na deželni in zvezni ravni čedalje več podpore. Najnovejše javnomnenjske raziskave kažejo, da se ta giblje med 18 in 22 odstotki.
Podrobno: AfD je nastala na zahtevah za izstop iz evrskega območja. Vzrok za njihov vzpon lahko iščemo v več dejavnikih, npr. v sporih v vladi, visoki inflaciji, pa tudi v nemalo spremembah, ki jih zaradi energetske krize napoveduje vladna koalicija. Podpora AfD raste že nekaj časa (o tem smo pisale na primer že tu). Ko jim je pred kratkim podpora zrastla na 18 odstotkov, so poznavalci in analitiki zatrjevali, da je bila tako visoka tudi leta 2018, pa se potem na volitvah ni manifestirala in da ni razlogov za paniko. Zdaj dosega tudi do 22 odstotkov. Zdaj pa podpora dosega tudi do 22 odstotkov.
Veliko je nezadovoljstva s trenutno koalicijo, številni se namreč bojijo napovedanih sprememb (na številnih področjih, vse od ogrevanja, do električnih avtomobilov). Te spremembe pa so rigorozne tudi zato, ker jih v obdobju, ko je vlado vodila Angela Merkel (16 let), praktično ni bilo.
Zanimivo: Mimogrede, nemško ministrstvo za gospodarstvo med drugim pripravlja predlog o nižjih cenah energije za industrijo, ki bi jo država subvencionirala z več milijardami evrov, s čimer želi spodbuditi nemško industrijo in gospodarstvo. Po oceni Mednarodnega denarnega sklada je Nemčija namreč edino veliko gospodarstvo, ki se bo v tem letu skrčilo za 0,3 %. V nemški vladi ni soglasja o tem, kako naprej. Finančni minister Christian Lindner predlaga davčne pakete za razbremenitev, ekonomisti pa opozarjajo, da zdaj ni čas za subvencije.
Biden z blokado izvoza ameriške napredne tehnologije na Kitajsko
Ključno: Predsednik ZDA Joe Biden je podpisal izvršni ukaz, ki blokira izvoz ameriške napredne tehnologije na Kitajsko. Ukrep med drugim vključuje napredne računalniške čipe, mikroelektroniko, kvantne informacijske tehnologije in umetno inteligenco.
Podrobno: Napetosti med Kitajsko in ZDA sicer niso nič novega. Kakorkoli, namen tega ukaza je, po navedbah Bidnove administracije, preprečiti, da bi Kitajska ameriške naložbe v svoja tehnološka podjetja uporabila za vojaške namene. Bidnova vlada se je pred ukazom posvetovala z zavezniki in industrijo. Ameriški uradniki trdijo, da so omejitve prilagojene tako, da ne bodo škodile kitajskemu gospodarstvu. Gre za to, da bi ameriški vlagatelji na Kitajskem ameriško vlado prej obvestili o naložbenih namerah in skupaj ugotovili, ali gre za občutljive vojaške tehnologije. Ukaz bi lahko pozneje razširili tudi na druge gospodarske sektorje. Ameriška trgovinska zbornica je potrdila, da se je v času priprave ukaza pogovarjala z Belo hišo in zveznimi agencijami ter si bo prizadevala, da bo ukrep ciljno usmerjen in izvedljiv.
Na Kitajskem pa je izvršni ukaz povzročil precejšnje razburjenje. Natančnjene, na tiskovnem predstavništvu kitajskega zunanjega ministrstva so dejali, da bo "Kitajska bo pozorno spremljala razvoj dogodkov ter odločno branila svoje pravice in interese". Menijo, da "je resnični cilj Washingtona Kitajski odvzeti pravico do razvoja in sebično slediti cilju nadvlade ZDA na račun drugih". Dodali so, da gre za očitno ekonomsko prisilo in ustrahovanje ter dodali, da odlok med drugim "destabilizira globalne industrijske in dobavne verige ter škoduje interesom Kitajske, ZDA in svetovne gospodarske skupnosti".
Zanimivo: Mimogrede, v primerjavi z enakim obdobjem lani so se neposredne tuje naložbe na Kitajskem v drugem četrtletju letošnjega leta zmanjšale za kar 89 % na 4,9 milijarde ameriških dolarjev. Sicer nepovezano, pa vendar, dodajmo še, da so agentje ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI med racijo v Utahu ubili moškega, ki naj bi grozil Bidnu, podpredsednici Kamali Harris in organom pregona.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Ostanimo najprej še malo v Sloveniji. V minulem tednu smo izvedeli, da nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan ne bo nadomestni poslanec. V pismu Državni volilni komisiji je zapisal tudi, da se umika iz politike in da mu niso poznani objektivni razlogi, zakaj ga je premier Robert Golob pozval k odstopu. Enajst županov z območja Dolenjske, Bele krajine in Posavja pa je v četrtek v državni zbor vložilo predloge sprememb zakonov za reševanje problematike otrok, tudi romskih, iz težavnih socialnih okolij skupaj z več kot 5000 podpisi volivcev.
Zdaj pa gremo v tujino. Na severu Hrvaške se še vedno borijo s poplavami zaradi naraslih rek. Rusija je uspešno izstrelila prvo sondo za raziskovanje Lune po skoraj pol stoletja. Sonda brez posadke bo v okviru misije Luna-25 po pričakovanjih kot prva dosegla Lunin južni pol, kjer bo prvenstveno iskala vodo in zbirala vzorce tal. Na priljubljeni nakupovalni ulici Oxford Street v središču Londona je v sredo več mladih poskusilo oropati trgovine. K temu jih je spodbudil poziv na družbenem omrežju TikTok. Tok prebežnikov čez osrednje Sredozemlje ne usiha, zaradi nevarnosti ob prečkanju morja pa se je v prejšnjih dneh znova zgodilo več brodolomov s smrtnim izidom. Napadalec s strelnim orožjem je v mestu Gradačac v Bosni in Hercegovini ubil tri ljudi. Umore je prenašal v živo na družbenih omrežjih. Med poskusom aretacije je storil samomor. V Ekvadorju je bil med predvolilno kampanjo ubit predsedniški kandidat Fernando Villavicencio, napadalec pa je pozneje umrl v strelskem obračunu s policijo. Po navedbah vlade so atentat izvedli napadalci iz Kolumbije.
Veleposlaništvo Savdske Arabije v Teheranu je po sedmih letih znova začelo delovati, poročajo iranski mediji. Gre za nov korak v otoplitvi odnosov med bližnjevzhodnima rivalskima državama. Mimogrede, Savdska Arabija in več drugih držav so na srečanju v Džedi v Savdski Arabiji predlagale osnutek mirovnega načrta za Ukrajino, so 6. avgusta povedali diplomati blizu pogovorom. Iraški uradni medijski regulator je vsem medijem in družbenim omrežjem, ki delujejo v Iraku, odredil, da ne smejo uporabljati izraza homoseksualnost, ampak morajo namesto tega uporabljati izraz spolna deviacija. Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (Ecowas) se pripravlja na vojaško intervencijo proti vojaški hunti v Nigru. Slonokoščena obala, Benin, Nigerija in Senegal so izrazili pripravljenost, da v skupne sile napotijo svoje vojake.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, N1, Delo, 24ur.com, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre