Tedenskih (s)pet, 5. - 12. 7.

Minuli teden je bil športno uspešen. V minulem tednu so Slovenski košarkarji na svetovnem prvenstvu v kategoriji do 19 let z osvojeno bronasto medaljo dosegli zgodovinski rezultat. V tekmi za tretje mesto so premagali Novo Zelandijo z 91:87. Slovenski reprezentant Žan Smrekar je bil izbran v najboljšo peterko prvenstva. Poleg tega je Tadej Pogačar osvojil 4. etapo kolesarske dirke po Franciji od Amiensa do Rouena. S tem je pri 26 letih dosegel jubilejno 100. zmago v karieri. Kako pa si teden preživela ti?

Vir: Wix

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Referenduma o obrambi in Natu razburkala politični vrh

Ključno: Politični prostor je razburjal zaplet zaradi napovedi referendumov o povečanju izdatkov za obrambo ter o članstvu Slovenije v zvezi Nato.

Podrobno: Državni zbor je prejšnji petek z 46 glasovi za in 42 proti sprejel predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o zvišanju obrambnih izdatkov. Podporo so poleg Levice izrazili tudi v SD, SDS in NSi, medtem ko so bili vsi poslanci Gibanja Svoboda proti. Kot odgovor je Svoboda napovedala lastno pobudo za referendum – o članstvu Slovenije v Natu, kar je sprožilo številna opozorila o nevarnosti poigravanja z nacionalnovarnostnimi vprašanji. Socialni partnerji so na seji ESS vladi predlagali družbeni dogovor, ki bi zagotovil, da obrambni izdatki ne bodo ogrozili socialne države ali dodatno obremenili gospodarstva.

Premier Robert Golob se je v sredo z ustavnimi pravniki posvetoval o nejasnostih glede vprašanja o obrambnih izdatkih. Predstavili so mu možnosti za uskladitev ali celo umik referenduma. Golob je izvršni odbor Gibanja Svoboda seznanil z vsebino pogovorov in poudaril, da mora biti referendumsko vprašanje dovolj jasno, kar bo upoštevano tudi pri njihovi pobudi o referendumu glede Nata.

V petek je Gibanje Svoboda vložilo predlog za razveljavitev sklepa o razpisu referenduma, saj naj bi bilo vprašanje nejasno in zavajajoče. Golob je ocenil, da pobuda za referendum o Natu s tem postaja nepotrebna. Končna odločitev glede razveljavitve pa še ni znana – Levica vztraja pri referendumu, SD in NSi bodo o glasovanju še razpravljali, podporo razveljavitvi pa napovedujejo Demokrati.

V oddaji 24UR ZVEČER je Golob komentiral, da je prvotni sklep o referendumu Levica sprožila z mirovniškega stališče, so ga pa podprle tudi stranke, ki sicer zagovarjajo povečanje oboroževanja, kar je problematiziral. Golob meni, da mora biti referendumsko vprašanje jasno, saj mora biti volja državljanov razumljena in izvršljiva.

Golob je opoziciji očital, da je njihov namen le rušiti vlado in pri tem žrtvovati varnost države. V zvezi s koalicijskim sodelovanjem z Levico pa je poudaril, da nasprotovanja glede oboroževanja niso bila ovira pri ključnih reformah in da to vprašanje ni del koalicijske pogodbe.

Če bo razveljavitev sklepa o referendumu uspešna, Svoboda po njegovih besedah ne bo vložila pobude za referendum o članstvu v Natu. Golob meni, da napoved referenduma še ni omajala mednarodnega ugleda države, saj noben referendum še ni uradno sprožen. Dodal je, da so z generalnim sekretarjem Nata ves čas v stiku in da niso prejeli nobenih zaskrbljenih vprašanj.

V povezavi z obrambnimi izdatki je spomnil, da je Slovenija že zagotovila povečanje na dva odstotka BDP letos in tri odstotke do leta 2030. V okviru vrha Nata je podpisala deklaracijo, ki predvideva pet odstotkov BDP do leta 2035, a je poudaril, da gre za pogojno zavezo, od katere naj bi bilo 3,5 odstotka namenjenih obrambi, ostalo pa civilnim namenom.

Zanimivo: EU je Sloveniji in še 14 državam članicam dovolila uporabo nacionalne odstopne klavzule, ki omogoča odstop od fiskalnih pravil zaradi višjih obrambnih izdatkov. Finančni minister Klemen Boštjančič še ne ve, ali bo Slovenija to možnost uporabila.

Poklukar in Vrečko uspešno prestala interpelacijo

Ključno: Ministra Boštjan Poklukar in Asta Vrečko ostajata na položajih, potem ko sta v državnem zboru uspešno prestala interpelaciji.

Podrobno: Notranji minister Poklukar je v državnem zboru prestal že drugo letošnjo interpelacijo. Za njegov odhod je glasovalo 33 poslancev, proti pa 45. Predlagatelji iz vrst NSi, SDS in nepovezanih poslancev so mu očitali poslabšanje varnosti, politično vmešavanje v delo policije, razpad centra za varovanje in zaščito ter neustrezno ukrepanje ob aferi s filipinskimi delavci. Poklukar je očitke zavrnil kot zavajajoče in poudaril, da je deloval zakonito in odgovorno. Napovedal je še zakonodajne spremembe, vključno z reorganizacijo policije, ureditvijo javnega reda in migracij ter investicije v opremljanje policije do leta 2035.

Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je opozorila na zaskrbljujočo rast mladoletniškega nasilja, korupcije in razpad varnostnih struktur, medtem ko je Eva Irgl izpostavila pomanjkanje kadrov in neodzivnost ministra na ključne varnostne težave. Poklukar je odgovoril, da Slovenija ostaja ena najvarnejših držav, kar potrjujejo tudi mednarodni kazalniki, ter da so ukrepi za preprečevanje trgovine z ljudmi potekali v skladu z zakonodajo. Zavračal je kakršnokoli politično vmešavanje ali vplivanje na postopke in zanikal, da bi bil obveščen o predkazenskih postopkih. Poudaril je tudi uspehe na kadrovskem področju in transparentnost pri javnem naročanju helikopterjev za nujno pomoč. V Svobodi so delo ministrstva ocenili kot učinkovito, v SD so spomnili na odgovornost preiskovalnih organov, v Levici pa ocenili interpelacijo kot ponavljanje že zavrnjenih očitkov.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je dan kasneje prav tako uspešno prestala interpelacijo. Od 73 prisotnih poslancev je za njeno razrešitev glasovalo 27, proti pa 46. Očitali so ji negospodarno ravnanje, ukinitev muzeja slovenske osamosvojitve, izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič in politično kadrovanje. Ministrica je očitke zavrnila, zagovarjala prenovo kulturne infrastrukture in ocenila, da interpelacija ni vplivala na njeno delovanje.

Iva Dimic iz NSi je poudarila, da združitev muzejev pomeni ponižanje vrednot osamosvojitve, neupravičeno izplačilo nagrade Makarovičevi pa po njenem mnenju kaže na politični klientelizem. Anže Logar je opozoril na slabo vodenje prenove Drame in kadrovanje političnih aktivistov. Vrečko je v odgovoru pojasnila, da gre za strokovno utemeljene postopke, da selitev Drame vodi javni zavod, izplačilo nagrade pa ni bilo v nasprotju z zakonodajo, kar potrjujeta Računsko sodišče in KPK. Ministrica je izpostavila, da so sprožili največji investicijski cikel v kulturi od leta 1991 in okrepili celoten sektor. Opozorila je na škodo preteklih vlad, ki so po njenem mnenju kulturni sektor zanemarjale. Na očitke o muzeju je odgovorila, da združeni muzej omogoča boljšo strokovno obravnavo osamosvojitve.

Zanimivo: Koalicija je podprla ministrico Vrečko in interpelacijo označila za politični manever. V Svobodi so jo ocenili kot napad na kulturno politiko, v SD kot poskus discipliniranja ministrice, v Levici pa kot neutemeljeno kritiko. Opozicija (NSi, Demokrati, SDS) je ocenila, da ministrica dela škodljivo in bi morala odstopiti. V interpelaciji so med drugim problematizirali tudi zakon o dodatkih za umetnike in zakon o medijih.

ZDA uvedle sankcije proti posebni poročevalki ZN

Ključno: ZDA so uvedle sankcije proti posebni poročevalki ZN za človekove pravice na zasedenih palestinskih ozemljih Francesci Albanese, potem ko je ta predstavila poročilo o odgovornosti za izraelske kršitve človekovih pravic. Ob tem je bila na obisku v Sloveniji, kjer je prejela široko podporo slovenske politike.

Podrobno: Posebna poročevalka Združenih narodov za stanje človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih Albanese se je v začetku tedna mudila na večdnevnem obisku v Sloveniji. V torek je obisk začela v Mariboru, kjer je predavala na pravni fakulteti in sodelovala na javnem dogodku v Lutkovnem gledališču. V Ljubljani je nato predavala na pravni fakulteti in sodelovala na javni razpravi v Slovenski filharmoniji.

Na srečanju s predsednikom vlade Robertom Golobom se je Albanese zahvalila Sloveniji za načelno držo in iskrena stališča glede razmer na palestinskih ozemljih. Predstavila mu je ugotovitve poročila Od ekonomije okupacije do ekonomije genocida, v katerem razkriva vlogo mednarodnih korporacij pri izraelskih kršitvah človekovih pravic. Golob je pri tem opozoril na neodzivnost Evropske unije glede izraelskih kršitev in napovedal, da bo Slovenija skupaj z drugimi državami ukrepala samostojno, če EU ne bo ukrepala.

V četrtek je Albanese sprejela tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je obžalovala odločitev ZDA in izrazila nadaljnjo podporo njenemu delu. Po srečanju je poudarila, da bo Slovenija podprla tiste, ki si prizadevajo za zaščito človekovega dostojanstva. Albanesejeva je pohvalila slovensko načelnost in podprla državljanske pobude, ki pozivajo k sankcijam proti Izraelu ter k pridružitvi haaški skupini držav globalnega juga.

Ob njenem obisku so Združene države Amerike proti njej uvedle sankcije. Državni sekretar Marco Rubio je kot razlog navedel njena prizadevanja za spodbujanje Mednarodnega kazenskega sodišča k ukrepanju proti ZDA in Izraelu. Združeni narodi so te sankcije označili za nevaren precedens, pri Evropski komisiji pa so izrazili globoko obžalovanje in napovedali spremljanje posledic. Albanesejeva se je na ukrepe odzvala z izjavo, da je prezaposlena s prizadevanji za ustavitev genocida, a je izrazila upanje v boljšo prihodnost za ZDA.

Na javni razpravi v Slovenski filharmoniji je Albanesejeva izpostavila, da Izrael izvaja etnično čiščenje in genocid ter opozorila na vlogo kapitalizma in kolonializma v izraelski okupaciji. Posebej je izpostavila odgovornost tujih podjetij, finančnih institucij in univerz za sodelovanje v izraelskih kršitvah. Opozorila je tudi na represijo protestov v nekaterih evropskih državah in poudarila, da Slovenija omogoča več svobode izražanja.

Evropski poslanec Matjaž Nemec je v petek sprožil pobudo za kandidaturo Albanesejeve za Nobelovo nagrado za mir leta 2026. Kot razlog je navedel njeno načelnost in pogum, ki jo postavljata kot protiutež dvolični politiki Zahoda. Zbiranje podpisov podpore v Evropskem parlamentu bo potekalo do konca septembra, kandidatura pa bo uradno vložena oktobra.

Zanimivo: Albanese je v javni razpravi posebej izpostavila vlogo podjetij, kot sta Amazon in Airbnb, pri izraelski okupaciji, medtem ko je Evropska komisija napovedala, da bo spremljala posledice ameriških sankcij in ocenila morebitne ukrepe.

Evropski parlament zavrnil nezaupnico komisiji von der Leyen

Ključno: Evropski parlament ni izglasoval nezaupnice Evropski komisiji pod vodstvom Ursule von der Leyen. Predlog so vložili skrajno desni poslanci, a ni dobil potrebne dvotretjinske podpore.

odrobno: Evropski parlament je s 360 glasovi proti, 175 za in 18 vzdržanimi zavrnil predlog nezaupnice Evropski komisiji, ki jo vodi von der Leyen. Predlog so vložile skrajno desne politične skupine Domoljubi za Evropo (PfE) in Evropa suverenih narodov (ESN), pridružili pa so se jim tudi nekateri poslanci Levice. Skupno je glasovalo 553 poslancev, za sprejem nezaupnice pa bi bilo potrebnih 369 glasov, kar pomeni dvotretjinsko večino vseh poslancev.

Proti predlogu so glasovali člani Evropske ljudske stranke (EPP), iz katere prihaja tudi von der Leyen, pa tudi velika večina socialistov (S&D), liberalcev (Renew) in Zelenih. Kljub temu so v levosredinskih skupinah poudarili, da njihova podpora komisiji ni brezpogojna.

Predlagatelji so komisiji med drugim očitali pomanjkanje preglednosti pri naročanju cepiv v času pandemije Covida-19, nezakonito vmešavanje v volitve v Romuniji in Nemčiji ter nespoštovanje pravosodja. Von der Leyen je očitke zavrnila kot lažne, podpisnike predloga pa označila za teoretike zarot in podpornike Vladimirja Putina. Hkrati je ostalim skupinam zagotovila pripravljenost komisije za sodelovanje in iskanje kompromisov.

Podporo komisiji so pogojevale sredinske skupine s številnimi zahtevami, med drugim ohranjanjem kohezijskih sredstev za lokalne oblasti, ohranitvijo Evropskega socialnega sklada plus ter spoštovanjem okoljskih ciljev zelenega dogovora. Politico poroča, da so bile predsedničine obljube glede prihodnjega večletnega finančnega okvira ključne za podporo.

Med slovenskimi evroposlanci so proti nezaupnici glasovali člani SDS Romana Tomc, Zala Tomašič in Milan Zver ter Matej Tonin (NSi), ki je podprl komisijo zaradi njenega tršega pristopa k migracijam in zmanjševanju odvisnosti od ZDA. Proti je glasoval tudi Marjan Šarec (Svoboda), ki je odločitev označil za racionalno in pozval k refleksiji predsednice in EPP.

Vzdržana sta bila Irena Joveva (Svoboda), ki von der Leyen očita centralizacijo in zgrešena stališča do Gaze, in Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna), ki meni, da predlagatelji nezaupnice zlorabljajo institut za politične cilje, a hkrati kritizira komisijo zaradi nepreglednosti in zaprtosti.

Edini slovenski poslanec, ki je predlog nezaupnice podprl, je bil Matjaž Nemec (SD), ki predsednici očita napačne politike, dvoličnost glede Gaze in Ukrajine ter militaristično retoriko.

Tokratni neuspešni predlog nezaupnice je bil že 14. po vrsti od leta 1972. Doslej je odstop dosegla le komisija Jacquesa Santerja leta 1999, ko je bila napoved nezaupnice dovolj za njen razpad. Trenutna komisija je svoj mandat začela 1. decembra lani, med njenimi člani je tudi Marta Kos kot komisarka za širitev.

Zanimivo: Na konferenci o obnovi Ukrajine so države zbrale več kot deset milijard evrov pomoči. Von der Leyen je ob tem napovedala ustanovitev novega sklada EU za obnovo Ukrajine.

Minila je 30. obletnica genocida v Srebrenici

Ključno: V spominskem centru v Potočarih je potekala spominska slovesnost ob 30. obletnici genocida v Srebrenici, na kateri so se poklonili več kot 8000 bošnjaškim žrtvam, ki so jih julija 1995 pobili pripadniki vojske Republike Srbske. Slovesnosti in pokopa posmrtnih ostankov sedmih žrtev se je udeležilo več tisoč ljudi.

Podrobno:V spominskem centru v Potočarih so ob 30. obletnici genocida v Srebrenici potekale obsežne slovesnosti, na katerih so se spomnili 8372 Bošnjakov, ki so jih po zavzetju Srebrenice 11. julija 1995 ubile enote vojske Republike Srbske pod poveljstvom Ratka Mladića. Na verskem obredu so pokopali posmrtne ostanke sedmih novih žrtev, med katerimi sta bila dva 19-letnika in 67-letna ženska. Več deset tisoč ljudi se je v belem zbralo na slovesnosti, ki je potekala v nekdanji tovarni akumulatorjev, med njimi svojci žrtev, visoki predstavniki mednarodne skupnosti in politični voditelji.

Predsednica združenja Mater Srebrenice Munira Šubašić je ostro opozorila na pasivnost mednarodne skupnosti in pozvala k sprejetju BiH v EU in Nato. Vodja organizacijskega odbora Hamdija Fejzić je poudaril, da civilizacija pred 30 leti ni opravila izpita človečnosti. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je izpostavila pomen spomina in nasprotovanja sovraštvu ter poveličevanju zločincev, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa pa je pozval k spravi in evropski prihodnosti BiH. Ursula von der Leyen je v izjavi priznala odgovornost Evrope za neukrepanje ob genocidu.

Med prisotnimi so bili tudi visoki predstavnik v BiH Christian Schmidt, ki je pozval k ohranjanju daytonskega mirovnega sporazuma in nasprotovanju zanikanju genocida, ter član predsedstva BiH Denis Bećirović, ki je spomnil na vpletenost beograjskih oblasti in pozval k resnici ter pravici. Hrvaški premier Andrej Plenković je spomnil na skupno izkušnjo agresije in pozval k spravi, utemeljeni na resnici. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je v videosporočilu poudaril vlogo Nata kot poroka varnosti BiH, nizozemski zunanji minister Caspar Veldkamp pa se je znova opravičil za neuspeh mirovnih sil ZN-a pri zaščiti Srebrenice. Britanski kralj Karel III. je izrazil solidarnost z družinami žrtev.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v angleškem sporočilu na omrežju X izrazil sožalje družinam žrtev in upanje, da se podobna tragedija ne bo nikoli več ponovila. V Republiki Srbski obletnica ni bila zaznamovana kot dan žalovanja, številni politiki pa še vedno zanikajo genocid, ne priznavajo sodb mednarodnega sodišča in poveličujejo vojna voditelja Ratka Mladića in Radovana Karadžića. Mnoge srbske žrtve predstavljajo kot spregledane, resolucijo ZN-a pa razumejo kot ožigosanje naroda.

Predsednica Nataša Pirc Musar je na slovesnosti poudarila pomen izobraževanja in spomina na genocid, ki se ne sme zanikati. Dejala je, da materam Srebrenice dolgujemo priznanje in spoštovanje. Dan prej je v Sarajevu podprla evroatlantsko prihodnost BiH in zagotovila podporo Slovenije pri ohranjanju spomina na žrtve. Tudi premier Robert Golob je v izjavi zapisal, da spomin na genocid ne sme biti le opomin, temveč zaveza, da ne bomo več gledali stran ob podobnih grozotah.

Zanimivo: Iskanje posmrtnih ostankov še ni končano – ostanke približno 1000 žrtev še vedno iščejo. Doslej so jih našli na več kot 150 lokacijah, številni so bili razkosani in razmetani po več množičnih grobiščih. V centru v Potočarih je zdaj pokopanih skupno 6765 žrtev genocida.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Ministrstvo za pravosodje je pripravilo predlog zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki celovito ureja posebnosti kazenskega postopka za mladoletne storilce kaznivih dejanj in ohranja prag kazenske odgovornosti pri 14 letih. Obenem je oblikovalo tudi predlog novele zakona o probaciji, s katerim po sedmih letih delovanja Uprave za probacijo predlaga izboljšave za učinkovitejše izvajanje probacijskih nalog. Javna razprava o prvem predlogu poteka do 22. avgusta, o drugem pa do 30. julija.

Komisija za preprečevanje korupcije je končala prekrškovni postopek zoper poslanca Svobode Miroslava Gregoriča. Ugotovila je, da ni poročal o spremembi vloge v družinskem podjetju in s tem kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Izrečena mu je bila globa v višini 400 evrov.

Evropska komisija je v letnem poročilu o vladavini prava Slovenijo pozvala k dokončanju reform na področju financiranja javnih medijev. Čeprav je prišlo do določenega napredka pri zagotavljanju financiranja RTV Slovenija in STA, po oceni Bruslja ostajajo izzivi, predvsem na področjih zaščite novinarjev in učinkovitega pregona korupcije.

Slovenija se je v skupni izjavi 48 držav pridružila podpori Mednarodnemu kazenskemu sodišču in nasprotovanju sankcijam, ki jih je ZDA nedavno uvedla zoper štiri sodnice ICC, vključno s slovensko sodnico Beti Hohler. Izjavo je v imenu vseh podpisnic podala Mehika.

Državni zbor je izmed petih kandidatov za slovenske člane arbitražnega sodišča v Haagu izvolil Veroniko Fikfak, Ano Stanič in Jureta Vidmarja. Stanič in Vidmar sta obnovila svoj mandat, Fikfak pa bo nasledila Verico Trstenjak, ki ni prejela zadostne podpore. Med kandidati je bil tudi Matej Avbelj.

Specializirano državno tožilstvo je vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper nekdanjega generalnega direktorja policije Senada Jušića v povezavi z ovadbo tožilke Mateje Gončin. Na področju prometne varnosti pa so pristojni opozorili na porast nesreč z udeležbo voznikov e-skirojev (v prvih šestih mesecih letošnjega leta jih je bilo 115) in pozvali k večji previdnosti ter spoštovanju cestnoprometnih predpisov.

Gremo še v tujino. Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se 8. julija znova srečala, da bi govorila o prekinitvi ognja v Gazi. Konkretnih dogovorov nista dosegla, je pa Trump zatrdil, da pogovori napredujejo zelo dobro. Netanjahu je ob tem sporočil, da je Trumpa predlagal za Nobelovo nagrado za mir. V ločenem ukrepu je Trump podpisal ukaz, s katerim je podaljšal rok za sklenitev trgovinskega dogovora z mednarodnimi partnerji do 1. avgusta. Evropski komisar Maroš Šefčovič je ocenil, da pogovori med EU in ZDA potekajo konstruktivno in da bi dogovor lahko dosegli že v prihodnjih dneh. Medtem je ameriški milijarder Elon Musk ustanovil novo politično stranko z imenom Ameriška stranka in obljubil, da bo državljanom »vrnil svobodo«.

Poleg tega je Trump Kanadi zagrozil z uvedbo 35-odstotnih carin na uvoz blaga, kar naj bi začelo veljati s 1. avgustom. Na newyorški univerzi Columbia pa je propalestinski aktivist Mahmud Halil vložil tožbo proti ameriški vladi, v kateri zahteva 20 milijonov dolarjev odškodnine zaradi domnevno nezakonite aretacije in povzročene duševne stiske. Poudaril je, da bi od zahtev odstopil v zameno za javno opravičilo in spremembo politike do priseljencev. Trump je napovedal carine tudi za EU in Mehiko.

Evropski parlament je podprl vstop Bolgarije v evrsko območje s 1. januarjem 2026. Finančni ministri držav članic EU so potrdili pravno podlago za ta korak. Medtem je Mednarodno kazensko sodišče izdalo naloga za prijetje dveh vodilnih predstavnikov talibanskega režima v Afganistanu zaradi sistematičnega zatiranja žensk. Talibanske oblasti v Kabulu so odločitev označile za nesmiselno in poudarile, da sodišča ne priznavajo.

Evropsko sodišče za človekove pravice je Rusijo obsodilo številnih kršitev človekovih pravic v času vojne v Ukrajini. Poleg tega ji je pripisalo neposredno odgovornost za sestrelitev potniškega letala družbe Malaysia Airlines nad Ukrajino leta 2014.

Ob obisku francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Londonu sta se Francija in Velika Britanija dogovorili o okrepitvi obrambnega sodelovanja ter o oblikovanju skupnega jedrskega ščita. Voditelja sta poleg tega sklenila še dogovor o urejanju migracijskih vprašanj.

Na koncertu kontroverznega pevca Marka Perkovića Thompsona se je po ocenah organizatorjev zbralo 504.000 ljudi. Številni so nosili ustaške simbole, Thompson je z množico vzkliknil ustaški pozdrav.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.

Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!

Starejše sestre