Ob minulem dnevu žena začnimo z novico, da so v Iranu poročali o novih primerih zastrupitev dijakinj in študentk, ki so sprožile val jeze med ljudmi. Več sto iranskih umetnikov je v peticiji obsodilo dejanja, ki so po njihovem prepričanju v škodo pravic deklet, in pozvalo h kaznovanju storilcev. Tovrstne zastrupitve pa v tej državi na žalost niso nič novega. V Iranu so od konca novembra poročali o več sto primerih zastrupitve, predvsem v svetem mestu Kom južno od prestolnice Teheran, v katerih je bilo prizadetih najmanj 52 šol, kot izhaja iz uradnega poročila, objavljenega v soboto. Po podatkih iranskih oblasti je moralo od začetka zastrupitev skoraj 1200 učenk zaradi težav z dihanjem v bolnišnico. Kakorkoli, sprehodimo se skozi najpomembnejše novice minulega tedna. Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo doganjane v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Ob dnevu žena o vprašanju, zakaj ženske zaslužijo manj kot moški
Ključno: Sodeč po raziskavi Univerze v Kaliforniji, so ovire pri napredovanju in plačne prakse krive za to, da ženske (v 15 državah, ki so bile vključene v raziskavo) zaslužijo manj kot moški.
Podrobno: Ob minulem 8. marcu omenimo eno izmed tem, ki je trn v peti vsem, ki menijo, da je feminizem brezveze (ker se bojda bori za "prevlado žensk" - razumevanje pojma, ki pokaže globoko nepoznavanje tematike). Mednarodna raziskava pod okriljem Univerze v Kaliforniji, v kateri je sodelovala tudi ljubljanska Fakulteta za družbene vede, je razkrila, da so ovire pri napredovanju in plačne prakse krive za to, da ženske v 15 državah, ki so bile vključene v analizo, zaslužijo manj kot moški. Ob tem omenimo še, da so se v Slovenji po ugotovitvah raziskovalcev razlike v plačah med spoloma v desetih letih povečale (v raziskavo je bilo vključeno obdobje 2005 - 2015). Pri tem ne gre samo za razlike med različnimi delodajalci, ampak za razlike pri istem delodajalcu za ista delovna mesta.
Zanimivo: Seveda pa se ne moremo izogniti podelitvi bodeče neže. Kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala spol.si sta podelila naziv bodeča neža za najbolj seksistično izjavo leta 2022/23 ravnateljici Walfdorske šole Simoni Pajk. Izjava, kot so obrazložili, vsebuje sporočilo, da je za spolno nasilje kriva ženska sama, s svojim ravnanjem, vedenjem in načinom oblačenja. Pajk je septembra 2022 v oddaji Obleka naredi učenca? na Radiu Prvi namreč izrekla:
"Na naši šoli so prepovedani barvanje las, lakiranje nohtov in drugo lepotičenje. Prepovedana so minikrila in majice s tankimi, špageti naramnicami. In mi to tudi utemeljimo dekletom. Namreč, fantom se je v teh pubertetniških letih že tako težko zbrati, utopljeni so v hormonih, in če potem poleg šestnajst, sedemnajst let starega fanta sedi dekle, ki jepoleg tega, da je lepo, še strašno pomanjkljivo oblečeno, se fant res ne more koncentrirati na pouk. In to dekleta lepo sprejmejo in razumejo."
Sporazum o zaščiti svetovnih oceanov
Ključno: Po desetih letih pogajanj je bil prejšnjo soboto med državami članicami Združenih narodov (ZN) končno dosežen dogovor o besedilu prve mednarodne pogodbe o zaščiti svetovnih oceanov.
Podrobno: Članice ZN so konec prejšnjega tedna dosegle dogovor na konferenci na sedežu ZN v New Yorku. Intenzivni pogovori so trajali dva tedna, sodelujoči so jih sklenili z 38-urnim maratonskim zasedanjem. Sporazum velja za ključen dokument za ohranitev 30 odstotkov svetovnega kopnega in oceanov do leta 2030, kot so se pogodbenice konvencije ZN o biološki raznovrstnosti dogovorile decembra lani v Montrealu.
Sporazum o zaščiti svetovnih oceanov so komentirali tudi na slovenskem ministrstvu za naravne vire in prostor. Poudarili so, da je prelomen za ohranjanje morij zunaj nacionalnih pristojnosti, saj bo dal pravno podlago za njihovo skupno regulacijo. Kot je dejal Andrej Bibič iz sektorja za ohranjanje narave, bo med drugim omogočeno razglasitev varovanih in zavarovanih območij - na prvih bo mogoča nadaljnja raba morskih virov, a bolj trajnostno, druga bodo namenjena ohranjanju ogroženih vrst in ekosistemov. Ob tem je Bibič opozoril, da je do cilja, da bi območja ustrezno zaščitili do leta 2030, še dolga pot. Druga pomembna prednost dogovora je, da bo dal podlago za uvedbo postopkov presoje vplivov določene dejavnosti na okolje, in sicer podobno, je pojasnil Bibič, kot v EU veljajo podrobna pravila za presojo vplivov posegov v morjih, ki so v nacionalni pristojnosti. Tretja pomembna posledica dogovora pa je, kot menijo na ministrstvu, da predstavlja podlago za raziskave in uporabo morskih genskih virov, zlasti z vidika delitve poštene in pravične koristi, ki izhajajo iz njih.
Zanimivo: Ko smo že pri okolju, mimogrede, omenjeno ministrstvo je družbi Kemis, ki na Vrhniki skladišči in predeluje nevarne odpadke in kjer je leta 2017 prišlo do hude okoljske nesreče, v integralnem postopku izdalo gradbeno dovoljenje, med drugim za rekonstrukcijo glavnega objekta. Občina Vrhnika je zgrožena in napoveduje izpodbijanje dovoljenja. Zanimiv je tudi podatek, da je na svetu obstajalo več kot tisoč lokacij s katastrofalno visokim uhajanjem metana v ozračje, kot so razkrili v britanskem The Guardian. Ob tem omenimo, da je metan odgovoren za približno četrtino rasti globalnega segrevanja, njegova prisotnost v ozračju pa strmo narašča. Razlog za to je med drugim taljenje tundre, pod katero so ujete po vsej verjetnosti ogromne zaloge metana. Države, kjer so v minulem letu bili zaznani največji izpusti metana so Turkmenistan, Indija, ZDA, Rusija, Pakistan, Alžirija in Kitajska. Medtem je v Evropi bila letošnja zima druga najtoplejša od začetka beleženja leta 1979, pri čemer so v vzhodni Evropi in delih severovzhodne Evrope izmerili precej nadpovprečne temperature, kot je sporočil vesoljski opazovalni program EU Copernicus.
Nadaljevanje tragikomedije v zdravstvu in šolstvu
Ključno: Vladna pogajalska skupina in predstavniki šolskega sindikata Sviz so na pogajanjih parafirali stavkovni sporazum. Dan kasneje ga je potrdil glavni stavkovni odbor Sviza. Splošna stavka je s tem zamrznjena do 30. junija. Medtem direktorji zdravstvenih domov in bolnišnic zahtevajo višje plače.
Podrobno: Sporazum med vlado in predstavniki Sviza med drugim predvideva dvig najnižjega plačnega razreda učitelja začetnika za 16 odstotkov ter razporejanje vseh drugih v tem deležu, za štiri plačne razrede se bodo dvignile tudi plače visokošolskih učiteljev. Nekateri elementi dogovora začnejo veljati 1. marca, drugi 1. septembra.
V minulem tednu so poleg tega direktorji zdravstvenih domov in bolnišnic na premierja Roberta Goloba naslovili pismo z opozorilom, da bodo plače nekaterih zdravnikov po 1. aprilu presegle njihove plače, kar se jim zdi problematično. Zapisali so, da razmišljajo o odstopu, če nesorazmerja ne bodo odpravljena. Pismo je po poročanju N1 podpisalo več kot sto direktorjev. Na zdravstvenem ministrstvu so nato dejali, da se zavedajo porušenih razmerij med plačami javnih uslužbencev in direktorjev ter da bodo direktorje povabili k posredovanju konkretnih predlogov glede ureditve plač. Golob je, mimogrede, pristavil, da ima 2000 zdravnikov višjo plačo od njega, vendar zaradi tega ne razmišlja o odstopu.
Omenimo še, da po oceni Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) komuniciranje ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana s predstavniki zdravniškega sindikata Fides ni bilo v skladu z najvišjimi standardi integritete. KPK je vladi priporočila, naj natančneje definira postopek in sankcije ob sumu kršitve etičnega kodeksa funkcionarjev vlade in ministrstev.
Zanimivo: V petek pa je odjeknila novica, da je predstojnik kliničnega oddelka za nevrokirurgijo UKC Ljubljana Roman Bošnjak podal odstopno izjavo po razkritju, da je operiral tujo državljanko, ki je morala poleg plačila operacije bolnišnici nakazati še dodatnih 6000 evrov Bošnjaku. UKC bo dokumentacijo predal NPU, Bošnjak pa ostaja nevrokirurg, je dejal generalni direktor zavoda Marko Jug.
Več za obrambo
Ključno: Člani odbora državnega zbora (DZ) za obrambo so podprli resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040, ki predvideva povečan obseg obrambnih izdatkov.
Podrobno: Nekateri menijo, da je predvideni dvig obrambnega proračuna na dva odstotka BDP premalo ambiciozen. Člani so izrazili tudi željo po spodbujanju domačega gospodarstva k proizvodnji streliva. Vlada se med drugim zavzema tudi za nakup še enega letala Spartan za oskrbovanje misij v tujini. Na drugi strani pa je resoluciji nasprotovala Levica. Resoluciji je nasprotovala Levica. Izpostavili so, da povečanje obrambnih izdatkov pomeni dobičke za tuja vojaško-industrijska podjetja. Medtem, kot so še dejali, v Sloveniji nujno potrebujemo denar za investicije v pokojnine, stanovanja, zdravstvo in soočanje s podnebnimi spremembami.
Ob tem je zanimivo omeniti sicer lanski podatek, da je svet v letu 2021 za oboroževanje prvič zapravil več kot dva tisoč milijard dolarjev. Hkrati živimo v svetu, v katerem so grožnje z vojno postale že skorajda stalnica, niti nismo več občutljivi nanje. V minulem tednu je na primer kitajski zunanji minister Qin Gang zagrozil ZDA z vojno rekoč, da je neizogibna, če bodo ZDA še naprej podpirale neodvisnost Tajvana in ovirale druge kitajske interese v vzhodnoazijski regiji. Aja, sodeč po poročanju severnokorejskih državnih medijev, tudi severnokorejski voditelj Kim Jong-un namerava državne oborožene sile pripraviti na morebitno vojno na Korejskem polotoku. Med drugim naj bi si prizadeval za krepitev usposabljanja pripadnikov severnokorejske vojske.
Zanimivo: Mimogrede, odbor DZ za obrambo je sprejel tudi predlog novele zakona o službi v SV, ki med drugim predvideva znižanje zahtevane stopnje izobrazbe za zaposlitev v vojski na osnovnošolsko in nato šolanje vojakov ob delu. Predlogu so nasprotovali v poslanskih skupinah obeh koalicijskih partneric, Levice in SD, pomisleke so imeli v SDS in NSi.
Največje raketiranje Ukrajine v drugem letu vojne
Ključno: Slaba dva tedna po obletnici ruske invazije na Ukrajino so se odvili novi siloviti napadi, ki jih je država v vojni sicer pričakovala na 24. februar. Vse bolj napeto pa je v okolici Bahmuta.
Podrobno: Še pred zoro so se 9. marca po celotni Ukrajini oglasile sirene, ki so oznanjale zračne napade. Sledilo jim je 81 raket, ki so v 24 urah terjale vsaj osem smrtnih žrtev. Ruske rakete so sicer v zgodnjih jutranjih urah zatresle tla 10 ukrajinskih regij, tamkajšnje oblasti pa so poročale, da so bili napadi usmerjeni predvsem v energetsko infrastrukturo ter civilne stavbe. Začasno je bila prekinjena tudi dobava elektrike iz jedrske elektrarne Zaporožje. To je bilo sicer največje raketiranje v drugem letu vojne.
Napadi so se medtem močno stopnjevali tudi na območju Bahmuta, v regijo je vdrla ruska skupina Wagnerjevih plačancev. Njihov vodja Jevgenij Prigožin je že pretekli teden opozoril, da naj bi skupina obkolila mesto Bahmut, a ta teden je opozoril, da njegovim enotam primanjkuje streliva. Ob tem je poudaril, da bo, če se Wagner umakne iz Bahmuta, padla celotna fronta. Nekaj dni kasneje se je oglasil tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, ki je ob sporočilu Wagnerja, da so zavzeli vzhodni del Bahmuta, ocenil, da bi lahko mesto v naslednjih dneh padlo v roke Rusije.
Na neformalnem srečanju so se ta teden sestali obrambni ministri članic EU, na katerem je Marjan Šarec podprl prizadevanja za skupne nabave streliva za Ukrajino. Slovenija je pristopila tudi k projektu enote za hitro odzivanje na kibernetske grožnje in medsebojno pomoč na področju kibernetske varnosti Pesco. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski medtem države zaveznice še vedno poziva k dobavi težkega bojnega orožja, ki bi lahko prevesilo izid vojne. V Ukrajini ga je obiskala finska predsednica vlade Sanna Marin, ki je ukrajinskemu ljudstvu sporočila, da so v njihovih srcih že zmagali, zavzela pa se je tudi za dodatno pomoč Ukrajini, tako humanitarno kot vojaško.
Zanimivo: Čeprav so od začetka vojne v Ukrajini Zelenskega z odprtimi rokami pozdravili na različnih podelitvah nagrad, filmskih festivalih in tudi na newyorški borzi, pa mu dostop do enega dogodka še vedno ostaja onemogočen. Ukrajinski predsednik si je namreč želel spregovoriti tudi na podelitvi oskarjev, vendar pa so organizatorji letos vnovič zavrnili njegov nagovor na podelitvi filmskih nagrad. Ameriški časnik New York Times je medtem na podlagi informacij ameriške obveščevalne službe poročal, da naj bi bila za sabotažo plinovoda Severni tok odgovorna "proukrajinska skupina". Ukrajina je vpletenost v eksplozije zanikala.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Potem ko je SDS vložila interpelacijo vlade, je premier Robert Golob dejal, da gre za norčevanje iz ljudi in iz težav, s katerimi se soočajo. NSi podpisov pod interpelacijo ne bo prispevala. Višje delovno in socialno sodišča je odločilo, da je bilo imenovanje Andreja Graha Whatmougha za generalnega direktorja RTVS januarja 2021 nezakonito. Sledili so pozivi k njegovemu odstopu. Mimogrede, ameriška nevladna organizacija Freedom House, ki ocenjuje raven demokracije po svetu, je za Slovenijo v letnem poročilu ugotovila izboljšanje stanja in ji dodelila 95 od 100 možnih točk. Kot zaskrbljujoče v letu 2022 je izpostavila stanje korupcije, pritiske na novinarje, položaj Romov in diskriminacijo pripadnikov LGBT+. Ukrajincem, ki imajo začasno zaščito v Sloveniji, se bo na podlagi odločitve vlade status samodejno podaljšal do 4. marca 2024. Vlada je potrdila tudi predlog novele zakona o tujcih, s katerim želi odpraviti administrativne ovire pri izdaji dovoljenj za začasno prebivanje tujcem. Po burnem dogajanju v zvezi z Magno, je na vidiku nova naložba, vredna 379 milijonov evrov. Farmacevtska družba Lek (pod okriljem Sandoza) je z vlado podpisala memorandum o soglasju za naložbo v visokotehnološki center za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil v Lendavi. Ustvarila naj bi okoli 300 novih delovnih mest. Država bo projektu namenila neposredno pomoč v ocenjeni višini med 50 in 55 milijonov evrov.
Gremo še v tujino. Gruzijski poslanci so zavrnili sporni predlog zakona o "tujih agentih", ki po ocenah kritikov spominja na ruski zakon, ki ga Kremelj uporablja za utišanje opozicije in kritikov. V Franciji se je več kot milijon ljudi udeležilo množičnih protestov proti pokojninski reformi predsednika Emmanuela Macrona, s katero namerava upokojitveno starost zvišati s sedanjih 62 na 64 let. Britanska vlada je predstavila predlog nove zakonodaje glede migracij, ki naj bi migrantom preprečil nezakonit vstop v Združeno kraljestvo. Nezakonitim migrantom naj bi omejili pravico do prošnje za azil in jim trajno prepovedati vrnitev v državo. Britanski premier Rishi Sunak in Macron sta se dogovorila o novih ukrepih za zajezitev nezakonitih migracij čez Rokavski preliv. London bo tako Parizu v naslednjih treh letih namenil 541 milijonov evrov za vzpostavitev novega centra za pridržanje migrantov, povečanje števila patrulj ter uporabo dodatnih brezpilotnih letal in drugih nadzornih tehnologij. Omenimo še, da so države članice EU odobrile načrtovano odpravo vizumov za državljane Kosova z začetkom prihodnjega leta. Iran bo mednarodnim inšpektorjem dovolil natančnejše inšpekcijske preglede svojih jedrskih objektov, kot sta sporočili Mednarodna agencija za jedrsko energijo in iranska Organizacija za jedrsko energijo. Nekdanji general češke vojske Petr Pavel je prisegel kot novi predsednik Češke, Kitajski ljudski kongres pa je Xi Jinpingu podelil tretji mandat predsednika države.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre