top of page
  • Facebook
  • Instagram

Tedenskih (s)pet, 11. 2. - 18. 2.

V petek so na fakultetah, višjih in srednjih šolah potekali informativni dnevi. Če te je slučajno zanimalo, za študente univerzitetnega izobraževanja je v prihodnjem študijskem letu na voljo skupaj 19.792 vpisnih mest, za študente višjih šol 11.800, za srednješolce pa 25.560 mest. Si bila na informativnih dneh? Si se že odločila, kaj boš študirala?

Vir: Pexels
Španski parlament potrdil zakon o bolniški ob boleči menstruaciji

Ključno: Španski parlament je dokončno potrdil zakon, ki omogoča plačano bolniško odsotnost ženskam, ki trpijo zaradi hudih bolečin ob menstruaciji. Dokončno je potrdili tudi zakon, ki transspolnim osebam, starejšim od 16 let, omogoča spremembo spola v osebnih dokumentih samo na podlagi izjave.


Podrobno: Tako je Španija postala ena redkih držav, kjer je za spremembo spola v osebnih dokumentih dovolj že preprosta izjava brez dodatnih zdravniških potrdil. Transspolnim osebam ne bo več treba predložiti zdravniških poročil o motnji spolne identitete in dokazil o dveletnem hormonskem zdravljenju, kot je veljalo doslej za odrasle. Zakon to pravico razširja tudi na osebe, stare od 14 do 16 let, če jih v postopku spremljajo njihovi zakoniti skrbniki, in na osebe, stare od 12 do 14 let, če jim to odobri sodišče. Španija se je s tem korakom pridružila redkim državam na svetu, ki omogočajo samoodločanje o spolu s preprosto izjavo. Danska je leta 2014 kot prva država v Evropi podelila to pravico transspolnim osebam.


Poslanci so dokončno potrdili tudi zakon o plačani bolniški odsotnosti za ženske, ki trpijo zaradi hudih bolečin ob menstruaciji. Tako je Španija postala prva država v Evropi in ena redkih na svetu s tovrstno zakonodajo. Sledila je zgledu Japonske, Indonezije in Zambije. Zakon ne določa trajanja bolniške odsotnosti, ki jo mora sicer odobriti zdravnik, stroške pa bodo krili iz socialnega zavarovanja.


Zanimivo: Zakon je eden ključnih ukrepov veliko širšega predloga zakona, katerega cilj je okrepiti dostop do umetne prekinitve nosečnosti v javnih bolnišnicah, ki opravijo manj kot 15 odstotkov splavov v državi, predvsem zaradi množičnega ugovora vesti zdravnikov. Zaradi tega in tudi zaradi pomanjkanja specializiranih klinik v bližini morajo namreč ženske včasih prepotovati več sto kilometrov, da opravijo splav. Zakon bo mladoletnicam omogočil, da pri 16 in 17 letih opravijo splav brez dovoljenja staršev. S tem bo odpravljena zahteva, ki jo je leta 2015 uvedla konservativna vlada.


Poklukar dobil podporo na pristojnem odboru DZ

Ključno: Kandidat za notranjega ministra Boštjan Poklukar je na pristojnem odboru državnega zbora (DZ) dobil podporo.


Podrobno: V ponedeljek je odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot ustrezno ocenil predstavitev kandidature Poklukarja za ministra za notranje zadeve. Poklukar je v predstavitvi izpostavil tri prednostne naloge: boj s korupcijo, upravljanje migracij ter depolitizacijo, profesionalizacijo in modernizacijo policije.


Zanimivo: Poklukar je med drugim izpostavil cilj, da rezilne žice do konca leta na meji ne bo več.



Kampanja Tu sem ter položaj upokojenk in upokojencev

Ključno: Inštitut 8. marec se s kampanjo se osredotoča na položaj upokojenk in upokojencev. Pokojnine se bodo februarja redno uskladile za 5,2 odstotka.


Podrobno: V začetku tedna so v Sindikatu upokojencev Slovenije na novinarski konferenci poudarili, da jih člani in drugi upokojenci nenehno opozarjajo na težke razmere, v katerih živijo zaradi inflacije in rasti cen hrane.


Inštitut 8. marec je ta teden začel kampanjo Tu sem, ki se osredotoča na položaj upokojenk in upokojencev. Začeli so tudi kampanjo proti sovraštvu in neenakosti, usmerjeno na zaznavanje sovražnih izjav nosilcev politične moči proti ljudem.

Kasneje v tednu je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odločil, da se pokojnine februarja redno uskladijo za 5,2 odstotka, izveden pa bo tudi poračun od prvega januarja. Zavod bo za tokratno uskladitev namenil več kot 330 milijonov evrov letno. Upokojencem bodo višji zneski izplačani konec februarja. S prvim marcem pa bosta uveljavljeni zvišani najnižja bruto urna postavka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev in omejitev za to delo v koledarskem letu 2023. Postavka bo znašala 6,92 evra bruto, obseg dela pa bo omejen na 10.346,52 evra bruto, so sporočili z ministrstva za delo. Novi zneski so posledica uskladitve z minimalno plačo.


Zanimivo: Lanska rast BDP je pozitivno presenetila. Slovenija je lani zabeležila 5,4-odstotno gospodarsko rast, izrazitejša je bila v prvi polovici leta, nato se je začela umirjati. K rasti so prispevale tako končna potrošnja kot tudi bruto investicije, medtem ko je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda negativen. V Banki Slovenije so rast glede na močno podporo denarne in fiskalne politike pričakovali, na Umarju so ocenili, da je v veliki meri izhajala iz okrevanja po epidemiji. Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je Sloveniji za letos napovedala enoodstotno gospodarsko rast, kar je 0,8 odstotne točke manj od lanske septembrske napovedi. Prihodnje leto pa naj bi se BDP v Sloveniji okrepil na 2,3 odstotka.



Evropska komisija z novo tožbo proti Sloveniji

Ključno: Evropska komisija se je odločila za novo tožbo proti Sloveniji na Sodišču EU.


Podrobno: Slovenija namreč ni v celoti spoštovala odločitve sodišča iz julija 2015 glede odstranitve nezakonitih odpadkov v Bukovžlaku in zemeljskih izkopov z nevarnimi snovmi na območju stare Cinkarne. Medtem ko je bilo slednje sanirano, pa v Bukovžlaku temu ni tako.


Zanimivo: Mimogrede, Evropska komisija je sprožila postopek pred Sodiščem EU tudi proti Poljski v zvezi s sodno prakso tamkajšnjega ustavnega sodišča. Varšava namreč ni odpravila pomislekov komisije v zvezi z odločitvami ustavnega sodišča, ki postavljajo pod vprašaj primarnost evropskega prava.

Vir: Unsplash
Predsednica Evropske komisije predstavila deseti sveženj sankcij proti Rusiji

Ključno: V sredo je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila predlog desetega svežnja sankcij proti Rusiji.


Podrobno: Deseti sveženj vključuje tudi prepoved trgovanja in izvoza tehnologije v Rusijo ter prvič vsebuje ukrepe proti iranskim pravnim osebam. Natančneje, predlaga tudi ukrepe proti iranskim podjetjem zaradi dobave dronov Rusiji, pa tudi proti vrsti vojaških in političnih voditeljev in ruskih propagandistov. Slovenija bo z nudenjem pomoči Ukrajini nadaljevala glede na svoje zmožnosti in dokler bo to potrebno, je na seji odbora državnega zbora za zunanjo politiko poudarila ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon. Podporo Ukrajini je v Bruslju zagotovil tudi obrambni minister Šarec.


Zanimivo: Mimogrede, finančni ministri EU so posodobili evropski črni seznam davčnih oaz. Nanj so dodali štiri nove davčne jurisdikcije - Britanske deviške otoke, Kostariko, Marshallove otoke in Rusijo. Na seznamu je zdaj 16 jurisdikcij, od večjih držav le Rusija. Aja, pa sodišče je novinarko medija RusNews Marijo Ponomarenko obsodilo na šest let zapora zaradi kritičnega prispevka o ofenzivi ruskih sil v Ukrajini. Obtožena je bila širjenja lažnih informacij o ruski vojski.


Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Prejšnjo soboto je upravno sodišče zavrnilo tožbo nekdanjega generalnega direktorja Statističnega urada RS Bojana Nastava, ki jo je vložil zaradi predčasne razrešitve s čela urada leta 2020 v času vlade Janeza Janše. Presodilo je, da ni razlogov, zakaj ga ne bi bilo dopustno razrešiti na podlagi zakona o javni upravi. Upravno sodišče je zavrnilo tudi tožbo nekdanjega viceguvernerja Banke Slovenije Marka Bošnjaka in pritrdilo ugotovitvam KPK iz leta 2019, da je ta deloval v nasprotju s pričakovano integriteto funkcionarja. Omenimo še, da je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič na slovesnosti ob začetku novega sodnega leta predal posle novemu predsedniku Miodragu Đorđeviću. Ustavno sodišče pa je odločilo, da je bilo 30-odstotno znižanje plač državnim tožilcem tekom epidemije covida-19 v neskladju z ustavo. Ukrep je bil sicer namenjen pridobitvi sredstev za financiranje ukrepov države v epidemiji, a država po mnenju sodišča ni jasno izkazala obstoja resnih ekonomskih razlogov za to. Kakorkoli, se spomniš zadnjih Tedenskih (s)pet? No, obrambni minister Marjan Šarec in avstrijska kolegica Klaudia Tanner sta se v minulem tednu zavzela za krepitev sodelovanja na obrambnem in vojaškem področju ter na področju zaščite in reševanja. Tanner je med drugim tudi ostro zavrnila poziv pomladka svobodnjakov k ustavitvi "slovenizacije" avstrijske Koroške. Poudarila je, da so narodne skupnosti integralni del Avstrije. Ko smo že pri tem, notranje ministrstvo je kot dezinformacije zavrnilo navedbe o izvajanju množičnih deportacij tujcev na Hrvaško in v Bolgarijo. Na Hrvaško so lani predali osem prosilcev za mednarodno zaščito, v Bolgarijo pa nobenega. Letos so na Hrvaško predali enega, so dodali. Omenimo še, da je vlada sprejela uredbo o izvajanju evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027, ki podrobneje ureja koriščenje okoli 3,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev iz proračuna EU. Prve odobritve sredstev bodo predvidoma že marca, med drugim za nakup letal za gašenje požarov, za katerega je predvidenih okoli 20 milijonov evrov sredstev EU. V civilni iniciativi Glas ljudstva so v ponedeljek opozorili, da zdravstveno reformo v ozadju vodijo interesne skupine in da to pomeni grožnjo javnemu zdravstvu. Opozorili so tudi na odhode zdravnikov iz zdravstvenih domov k zasebnikom ter izpostavili primer zasebne zdravstvene ordinacije s koncesijo Studio R. Omenili so tudi povezavo med solastnikom družbe Studio R, pravnikom Gorazdom Pereničem, in Sindikatom družinskih zdravnikov Praktik.um, ki ga vodi Igor Muževič. Slednji je tako kot Studio R zavrnil očitke. Naslednji dan je skupščina ZZZS na izredni seji obravnavala napovedano zdravstveno reformo. Člani skupščine ZZZS niso bili najbolj zadovoljni s pojasnili ministra Danijela Bešiča Loredana glede napovedane zdravstvene reforme in vloge, ki bi jo pri tem imel ZZZS. Je pa minister z zagotovilom, da se vladni očitki o koruptivnosti ZZZS ne nanašajo na skupščino ali upravni odbor, uspel nekoliko pomiriti zbrane na izredni seji. Kakorkoli, v pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so pripravljeni začasno preložiti izvedbo protesta, napovedanega za 24. februar. S tem so glede na to, da je vlada začela pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij in prenovi sistema plač v javnem sektorju, pripravljeni dati priložnost dogovarjanju za pogajalsko mizo, so sporočili. Kakorkoli, v petek je vladna pogajalska skupina po večurnem skupnem sestanku, sklicanem na njeno pobudo, Svizu in visokošolskemu sindikatu predstavila predlog za odpravo plačnega nesorazmerja med šolstvom in zdravstvom. Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj je povedal, da dogovora ni bilo, jim bo pa vlada do jutri opoldne posredovala pisni pogajalski predlog. Ekonomsko-socialni svet je obravnaval koalicijska izhodišča za zdravstveno reformo. V zvezi svobodnih sindikatov so ocenili, da gre za eno bolje pripravljenih zdravstvenih reform. Izhodišča načeloma podpirajo tudi delodajalci. Strinjali so se, da vsi deležniki, tudi zavod za zdravstveno zavarovanje, skupaj delujejo za isti cilj. V četrtek pa so še poklicni gasilci na protestnem shodu izrazili nezadovoljstvo s svojim položajem. Drama se nadaljuje tudi na RTVS. Ustavno sodišče je obravnavalo pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS s predlogom za začasno zadržanje, ki jo je vložilo več vodilnih na zavodu s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem. V. d. generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough je predstavil lansko poslovanje. Izpostavil je, da je prvič po šestih letih pozitivno zaradi nižjih stroškov in prihodkov iz tržnih dejavnosti, negativen vpliv pa sta imela nespremenjena višina rtv-prispevka in podražitev energentov. Stavkovni odbor novinarskih sindikatov bo zaradi neresnosti vodstva zavoda glede nadaljevanja pogajanj o stavkovnih zahtevah prihodnji teden znova odločal o zaostrovanju aktivnosti. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bo skupaj z izvajalskimi organizacijami in SID banko gospodarstvu, turizmu in športu letos namenilo za 634,4 milijona evrov novih finančnih spodbud. Od tega bo 304,9 milijona evrov namenilo iz lastnih sredstev. Kot je na novinarski konferenci poudaril minister Matjaž Han, je glavni cilj dolgoročno izboljšanje konkurenčnosti. Veljati je začela novela zakona o državni upravi, ki opredeljuje pristojnosti posameznih ministrstev in prenos pristojnosti oziroma delovnih področij v skladu s spremembami zakona o vladi, potrjenimi na referendumu. Nova ljudska stranka, ki jo vodi Franc Kangler, naj bi se po poročanju Večera pridružila SDS, Kangler pa naj bi prevzel vodenje mariborskega odbora SDS. V SDS tega za STA niso želeli komentirati, tudi Kangler za STA ni bil dosegljiv. Evropska poslanka Romana Tomc je na vodjo skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije Sophie in 't Veld naslovila pismo, v katerem opozarja na vojno proti medijem in neodvisnemu novinarstvu, kateri smo po njenih navedbah v Sloveniji priča od nastopa vlade Roberta Goloba. V Gibanju Svoboda so očitke Tomčeve zavrnili kot izmišljene. Deskarja na snegu Gloria Kotnik in Tim Mastnak, alpski smučar Žan Kranjec ter smučarji skakalci Peter Prevc, Timi Zajc, Cene Prevc in Lovro Kos so dobitniki letošnjih Bloudkovih nagrad, najvišjih državnih nagrad na področju športa. Na že 58. podelitvi je odbor za podelitev podelil tudi deset Bloudkovih plaket. Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju pa je v smuku Ilka Štuhec osvojila šesto mesto, dan kasneje pa se je v isti disciplini Miha Hrobat priboril osmo mesto. To sta doslej najboljši uvrstitvi slovenske reprezentance na tem tekmovanju.


Sprehodimo se še v tujino. V torek je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) uničujoči potres, ki je prizadel jugovzhod Turčije in dele Sirije, označila za najhujšo naravno nesrečo v zadnjih sto letih na območju Evrope in pozvala k pomoči. Število smrtnih žrtev se je povzpelo nad 42.000. Medtem je v divjanju ciklona Gabrielle je na Novi Zelandiji umrlo najmanj devet ljudi, približno 10.500 pa jih je bilo primoranih zapustiti svoje domove. Neurje je povzročilo obsežne izpade elektrike in škodo na nepremičninah v velikem delu Severnega otoka. Novinarji so spet poročali o cerkvi in spolnih zlorabah. V portugalski katoliški cerkvi je bilo od leta 1950 najmanj 4815 mladoletnikov žrtev spolnih zlorab, izhaja iz ugotovitev neodvisne komisije, ki je v približno letu dni preiskave zbrala več kot 500 pričevanj. V veliki večini primerov so očitana kazniva dejanja že zastarala. Zmagovalec drugega kroga predsedniških volitev na Cipru je nekdanji zunanji minister in neodvisni kandidat Nikos Hristodulides. Obljubil je vlado narodne enotnosti, katere naloga bo pripeljati mirovne pogovore s ciprskimi Turki iz slepe ulice. Sodišče je nekdanjega italijanskega premierja Silvia Berlusconija v primeru t. i. bunga bunga zabav oprostilo obtožb, da je podkupoval priče, da bi lagale v njegov prid. Oproščenih je bilo tudi vseh ostalih 28 obtožencev v primeru, med njimi Maročanka Karima al Mahrough, bolj znana kot Ruby. Potem ko je Palestinec 10. februarja z avtomobilom zapeljal na avtobusno postajališče na vzhodu Jeruzalema ter ubil tri ljudi, je izraelski premier Benjamin Netanjahu napovedal obsežno operacijo ter pospešitev gradnje judovskih naselbin na zasedenih ozemljih. V ponedeljek pa se je pred izraelskim parlamentom se je zbralo več desettisoč protestnikov proti spornemu predlogu zakona o pravosodni reformi, ki ga je pripravila vlada Netanjahuja. Izraelski predsednik Isaac Herzog je vlado pozval, naj prekine postopek sprejemanja zakona.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre

Comments


bottom of page