Hej hoj! Kako si? Ti kava/čaj kaj pomagata pri jesenski utrujenosti? Če imaš kakšno magično rešitev za ta problem, se priporočamo <3. Kakorkoli, me smo s "pumpkin spice" kavico (ker zakaj pa ne, če pa je dobra!) v rokah in v objemu udobnega kavča znova stipkale povzetek dogajanja v minulem tednu zate.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda oblačno vreme)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če si že čisto preveč zaposlena) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Koalicijski vrh ni obravnaval rekonstrukcije vlade
Ključno: Na koalicijskem vrhu ni bilo govora o rekonstrukciji vlade, ki jo je konec oktobra omenil premier Robert Golob, ga pa čaka zaslišanje na parlamentarni komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) zaradi časovnice prijetja ruskih vohunov.
Podrobno: Stranke vladne koalicije so se sestale na koalicijskem vrhu. Po besedah Goloba o rekonstrukciji vlade in zmanjšanju števila ministrstev niso govorili. Rekonstrukcija vlade je po njegovih besedah le eden od načinov za boljše odzivanje na krize. Povedal je, da je skupni zaključek bil, da koalicija ostaja enotna in trdna. Tone nezadovoljstva so umirili tudi v obeh koalicijskih partnericah, SD in Levici.
Poleg tega je Knovs za zaprtimi vrati obravnavala zamik aretacije dveh ruskih vohunov decembra lani. Še vedno ni jasno, ali je bil ta strokoven ali političen oz. ali ga je zahteval direktor Sove Joško Kadivnik ali Golob, ki bo tudi povabljen na sejo.
Zanimivo: Raziskava Ogledalo Slovenije je izmerila občuten padec zaupanja v večino političnih institucij, največ zaupanja so izgubili vsi trije predsedniki, med njimi največ predsednik vlade, so sporočili iz družbe Valicon. Slovenci med institucijami najbolj zaupajo civilni zaščiti, med poklici pa gasilcem.
Hajdinjak odšel z Darsa zaradi domnevne korupcije
Ključno: Zaradi razkritja domnevnih koruptivnih poslov na Darsu je odšel prvi mož te institucije Valentin Hajdinjak.
Podrobno: Po odhodu Hajdinjaka je nadzorni svet družbe za pol leta na čelo družbe imenoval člana uprave, pristojnega za področje financ in računovodstva, Davida Skornška. Hajdinjak, ki je mesto predsednika uprave prevzel julija 2020, se je pod kritikami znašel po oktobrskem razkritju POP TV o domnevnih koruptivnih poslih na Darsu in sumu kartelnega dogovarjanja. Vse očitke je na izjavi za medije dan kasneje zanikal in poudaril, da je bila krivdna razrešitev kot alternativa odstopu izsiljevanje.
Po besedah predsednika nadzornega sveta Darsa Andreja Šušteršiča je Hajdinjak "podal odstopno izjavo z namenom, da ne bo Dars talec medijskih objav". Dodal je, da so naročili forenzično revizijo nekaterih poslov. Šušteršič je sicer po seji 26. oktobra zagotavljal, da uprava Darsa v trenutno sestavi deluje dobro, domnevne nepravilnosti, ki jih bodo pregledali pristojni organi, pa da so se dogajale v prejšnjih sestavah vodstva. Zatrdil je še, da ni razlogov za krivdno razrešitev Hajdinjaka.
Zanimivo: Hajdinjak je po objavi novinarskih prispevkov kategorično zanikal vpletenost v domnevno podkupovanje in kartelno dogovarjanje v družbi. "Z vso odgovornostjo povem, da nismo prejeli nobene podkupnine, niti centa," je poudaril na seji komisije DZ za nadzor javnih financ 27. oktobra.
Dodatni ukrepi za odpravo posledic poplav in plazov
Ključno: Državni zbor (DZ) je z glasovi koalicijskih poslancev potrdil novelo interventnega zakona, ki določa dodatne ukrepe in rešitve za odpravo posledic avgustovskih poplav in plazov.
Podrobno: Zakon je usmerjen predvsem v obnovo javne infrastrukture ter poenostavitev postopkov in pridobivanja dovoljenj. Med bistvenimi rešitvami sprejete novele pa so predplačila za sanacijo stanovanj, ureditev odstranitve ogroženih objektov ter ukinitev obveznega solidarnostnega prispevka. Poslanci SDS in NSi so se glasovanja vzdržali.
Lastniki poškodovanih objektov v avgustovskih poplavah si lahko po besedah vodje vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjana Šefica na podlagi predloga novele interventnega zakona obetajo 20-odstotno predplačila prijavljene škode, če je ta višja od 6000 evrov. Če nepremičnina ni več primerna za bivanje, o čemer bo odločala stroka, je možna selitev v nadomestni objekt, pa tudi odškodnina ali selitev v nepremičnino, ki jo lastnik izbere sam. Kot skrajni ukrep je predvidena razlastitev.
Poleg tega so Šefic in geologi v minulem tednu obiskali Struge v občini Luče. Po pogovorih s krajani je Šefic dejal, da za to območje ne moremo zagotoviti varnosti, ki jo takšna naselja potrebujejo. Zato bo teh deset hiš uvrščenih na seznam objektov, ki jih bo treba nadomestiti, je dejal. Nove domove naj bi dobili v dveh letih.
Zanimivo: Preiskovalna komisija DZ o sumih nezakonitega financiranja političnih strank je sprejela prvo vmesno poročilo. Posamezna gradbena podjetja naj bi v zameno za koncesije za čiščenje vodotokov nakazovala denar medijem blizu SDS. Poslovanje in financiranje velike večine aktivnosti SDS poteka po omrežju obvodnih računov, so ugotovili, pri tem pa sodeluje tudi madžarski kapital.
Izrael kljub pozivom k humanitarnemu premoru nadaljeval napade na Gazo
Ključno: Na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona je potekala mednarodna konferenca o humanitarni pomoči civilnemu prebivalstvu v Gazi. Medtem je Izrael kljub pozivom k humanitarnemu premoru nadaljeval napade na Gazo.
Podrobno: Macron je ob začetku Pariškega mirovnega foruma pozval k finančni pomoči državam z namenom preprečitve širjenja konflikta z območja Palestine in Izraela. Dvodnevni dogodek je potekal v znamenju bližnjevzhodne krize. Na daljavo je delegate nagovoril generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres, ki ni olepševal situacije, v kateri se nahaja svet. Opozoril je, da konflikti besnijo, naš planet pa gori. Na forumu je slovenski premier Robert Golob poudaril, da mora biti končni cilj vseh prizadevanj trajen in pravičen mir v regiji z rešitvijo dveh držav ter nujnost humanitarne pomoči tamkajšnjim prebivalcem. Izraelsko bombardiranje civilnih ciljev v Gazi je označil kot popolnoma nesorazmerno s pravico do obrambe. Isti dan je EU napovedala nove pošiljke humanitarne pomoči za prebivalce Gaze preko humanitarnega zračnega mostu.
Dodajmo še, da so izraelske sile nadaljevale silovito obstreljevanje območja Gaze. Za evakuacije se je v ponedeljek po več dneh zaprtja odprl mejni prehod Rafa med območjem Gaze in Egiptom. Medtem je Izraelski premier Benjamin Netanjahu napovedal, da bo Izrael po končani vojni s Hamasom za nedoločeno obdobje prevzel odgovornost za varnost na območju Gaze, a zanikal, da bi nameravali enklavo zavzeti in tam vladati. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je dejal, da ZDA nasprotujejo ponovni izraelski zasedbi Gaze in prisilnemu izgonu Palestincev s tega območja.
V četrtek je izraelska vojska (ob nadaljevanju s spopadi na območju Gaze) odprla koridor za evakuacijo civilistov s severa na jug enklave. ZDA so sporočile, da je Izrael pristal na to, da bo v bodoče dnevno izvajal štiriurne "premore" vojaških operacij na severu Gaze. Dodajmo še, da so ameriška vojaška letala na vzhodu Sirije uničila skladišče orožja, povezano z Iranom. Šlo naj bi za odgovor na vse pogostejše napade na ameriške sile v regiji po začetku vojne med Izraelom in Hamasom.
Zanimivo: Omenimo še, da je odbor državnega zbora (DZ) za zunanjo politiko podprl deklaracijo o razmerah na območju Palestine in Izraela, ki poziva k takojšnji prekinitvi sovražnosti, vzpostavitvi premirja in humanitarnih koridorjev v Gazi. Sprejeta je bila brez glasu proti, vzdržani so bili poslanci SDS in NSi, češ da je v dokumentu veliko nedoslednosti.
Evropska komisija priporočila začetek pogajanj z Ukrajino in Moldavijo
Ključno: Evropska komisija je priporočila začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, pogojno tudi z BiH.
Podrobno: Evropska komisija je članicam EU priporočila začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, ki se lahko začnejo takoj. Priporoča tudi začetek pogajanj z BiH, a šele po izpolnitvi določenih pogojev. Evropska komisija je predstavila tudi načrt za spodbujanje reform v državah Zahodnega Balkana. Zanj bo v prihodnjih štirih letih namenila šest milijard evrov.
Priporočila Evropske komisije glede širitve so jasno sporočilo, da EU misli resno glede širitve, tako na Zahodni Balkan kot tudi z Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo, je v odzivu na objavo letnega širitvenega poročila Evropske komisije o napredku držav, ki se želijo pridružiti EU, dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Dodala je, da širitev unije na Zahodni Balkan in Vzhod ni samo v interesu EU in novih članic, temveč je geostrateška nujnost.
Zanimivo: Madžarski premier Viktor Orban zavrača začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino, kot je ta teden priporočila Evropska komisija. Za madžarski radio je dejal, da Ukrajina nikakor ni pripravljena na začetek pogajanj o članstvu v EU s Kijevom. Orbanove izjave postavljajo pod vprašaj potrebno soglasje sedemindvajseterice.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Komisija državnega zbora (DZ) za nadzor javnih financ je na pozvala ministrstvo za digitalno preobrazbo, naj ji v sedmih delovnih dneh predloži poročilo o izvedbi razpisa za nakup 13.000 prenosnih računalnikov in seznam prejemnikov. Podporo sklepu so izrazili tudi na ministrstvu, kjer vztrajajo, da so razpis izvedli transparentno. Uprava za varno hrano je poostrila nadzor nad varnostjo hrane pri dobaviteljih in v maloprodaji. Uprava Slovenskega državnega holdinga (SDH) se je ločeno sestala z nadzorniki in upravo Darsa ter se seznanila z izvajanjem ukrepov v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v družbi.
DZ je ob ponovnem odločanju po odložilnih vetih državnega sveta (DS) znova potrdil noveli zakonov o tujcih in o delovnih razmerjih. Poslanci SDS so sejo DZ obstruirali. Kot smo že pisale, novela zakona o tujcih z dveh na eno leto skrajšuje rok, po katerem je tujec upravičen do združitve z družino in za družinske člane namesto pogoja A1 uvaja t. i. preživetveno raven znanja jezika. Novela t.i. male delavske ustave pa prinaša petdnevni oskrbovalski dopust, ukrepe za zaščito sindikalnih zaupnikov in žrtev družinskega nasilja. Mimogrede, vlada je sprejela strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani EU, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Slovenije.
Pojdimo še v tujino. Zaradi sumov korupcije je odstopil portugalski premier Antonio Costa, v Španiji pa je bil dosežen dogovor za oblikovanje vlade. Poljski predsednik Andrzej Duda je mandat za sestavo vlade podelil trenutnemu premierju Mateuszu Morawieckemu, relativnemu zmagovalcu volitev. Njegova stranka Zakon in pravičnost (PiS) je na volitvah osvojila največ glasov, a nima parlamentarne večine. Kosovski premier in predsednica, Albin Kurti in Vjosa Osmani, ter predsednik kosovske skupščine Glauk Konjufca pa pripravljajo tožbo proti Srbiji zaradi genocida.
Rusija sporočila, da je uradno odstopila od pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi. Gre za enega ključnih sporazumov o varnosti na stari celini po hladni vojni, Moskva je sicer pogodbo preklicala že leta 2007. Rusija naj bi poleg tega z ene od svojih podmornic uspešno poskusno izstrelila medcelinsko balistično raketo tipa bulava, ki lahko nosi jedrsko konico, so sporočili z Moskve. Dodajmo še, da se je Slovaška vlada odločila, da blokira obsežno pošiljko orožja Ukrajini, ki jo je državi obljubila še prejšnja vlada. S tem v Bratislavi uresničujejo napovedi novega premierja Roberta Fica, ki nasprotuje dobavi vojaške pomoči Ukrajini.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre