Si vedela, da so v Nuklearni elektrarni Krško na velikonočni ponedeljek začeli prvi redni remont po lanskem podaljšanju obratovalne dobe elektrarne do leta 2043? Med remontom bodo izvedena večja vzdrževalna dela, med drugim veliki remont glavnega električnega generatorja, tehnološke izboljšave, zamenjali bodo tudi gorivo. Stal bo okoli 100 milijonov evrov, predvidoma pa bo končan do 1. maja. Kaj si pa ti počela minuli ponedeljek?
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš na sončku ali v senčki) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Stavke in mediacija
Ključno: Sodniki so za eno uro znova protestno prekinilo delo, stavkali so zaposleni na upravnih enotah, mediacija med zdravniškim sindikatom Fides in vlado pa še traja.
Podrobno: Ob 90. dnevu izteka roka, ki ga je ustavno sodišče vladi in državnemu zboru (DZ) postavilo za odpravo kršitve materialne neodvisnosti sodnikov in načela delitve oblasti, so sodniki za eno uro znova protestno prekinili delo ter znova opozorili na vladavino prava. V petek je nato premier Robert Golob pravosodnim funkcionarjem predstavil izhodišča interventnega zakona, s katerim bi v prvem koraku naslovili uresničitev ustavne odločbe o sodniških plačah. Osnutek bodo predstavniki pravosodja prejeli predvidoma v naslednjih dveh tednih, so še zapisali v kabinetu predsednika vlade v sporočilu za javnost.
Potem ko se je iztekel dogovorjeni rok za mediacijo med vlado in zdravniškim sindikatom Fides, ki stavka že od 15. januarja, je vlada na seji podala soglasje k podaljšanju postopka mediacije za teden dni. V Fidesu so podali soglasje za podaljšanje mediacije za še eno srečanje. Dodajmo še, da so že četrto sredo zapored stavkali zaposleni na upravnih enotah.
Zanimivo: Spletni portal Necenzurirano je objavil seznam najbolje plačanih zdravnikov v UKC Ljubljana v decembru 2020, na vrhuncu epidemije covida. Seznam, katerega objavo je odredilo sodišče, kaže, da so nekateri zdravniki tisti mesec zaslužili več kot 20.000 evrov, med njimi tudi vodilni predstavnik Fidesa.
Upravno sodišče zavrglo premierjevo tožbo zoper odločitev KPK
Ključno: Upravno sodišče je zavrglo tožbo predsednika vlade Roberta Goloba zoper odločitev Komisije za preprečevanje korupcije.
Podrobno: KPK je namreč zavrnila Golobovo zahtevo za izločitev namestnika predsednika KPK Simona Savskega iz postopka preiskave domnevnih pritiskov predsednika vlade na zaposlene na ministrstvu za notranje zadeve. Sodišče je tožbo zavrglo kot nedovoljeno, ker v konkretni zadevi niso bile izpolnjene vse procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe.
Na upravnem sodišču so pojasnili, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti akti, ki neposredno vplivajo na pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznika, medtem ko obravnavani sklep predstavlja zgolj procesno odločitev. Ker zadevni sklep ne posega v pravni položaj tožnika niti ne predstavlja končne odločitve, sodišče ni imelo osnove za vsebinsko obravnavo tožbe. Odločitev sodišča še ni pravnomočna, zoper sklep je tako dovoljena še pritožba na Vrhovno sodišče.
Golobov zastopnik Stojan Zdolšek pa je povedal, da so tožbo vložili glede na pravni pouk, ki so ga prejeli od KPK. Zato se mu zdi primerno, da o zadevi sprejme stališče tudi vrhovno sodišče. Na vrhovno sodišče se bo pritožila tudi KPK, ki meni, da so izpolnjeni vsi pogoji, da bi sodišče o tej zadevi sprejelo vsebinsko odločitev.
Zanimivo: Ko smo že pri sodnih postopkih, ustavno sodišče je zavrnilo ustavno pritožbo Janeza Janše na sodbo vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo njegovo zahtevo za revizijo postopka v tožbi Eugenije Carl zoper njega zaradi razžalitve, zaradi česar je Janša dolžan plačati odškodnino v višini 6000 evrov. Janša je v pritožbi med drugim očital kršitev pravice do svobode izražanja.
Sklepi vlade glede odstranitve prvih objektov po ujmah znani kmalu
Ključno: Državni sekretar Boštjan Šefic, ki vodi vladno službo za obnovo po poplavah in plazovih, je dejal, da bo vlada predvidoma še ta mesec odločala o odstranitvi prvih objektov po lanskih ujmah. Gre za 36 stanovanjskih objektov, ki niso primerni za življenje. Podrobno: Izmed 36 objektov, ki so bili uničeni v avgustovski ujmi, je za 30 že končana javna razgrnitev, medtem ko je za preostalih šest še v teku. Ob tem je Šefic poudaril, da vlada odloča o odstranitvi teh objektov v skladu z interventnim zakonom, pričakuje pa, da bo gradnja nadomestnih objektov začela v drugi polovici leta. Kdaj bodo vsi ljudje preseljeni, zdaj ni mogoče napovedati. Lastniki še niso izbrali med ponujenimi možnostmi - gradnjo novega objekta, izplačilom odškodnine ali nakupom nadomestne nepremičnine, pri čemer se okoli 40% odloča za odškodnino.
Državna služba je evidentirala skupno 348 objektov, ki so potencialno ogroženi zaradi poplav, plazov ali erozije tal in tako predstavljajo grožnjo za zdravje in življenje ljudi. Državna tehnična pisarna bo do aprila zaključila s strokovnimi mnenji, vlada pa bo nato v naslednjih mesecih sprejela odločitve glede teh objektov. Iščejo se tudi primerna zemljišča za gradnjo nadomestnih objektov, kar predstavlja izziv v nekaterih občinah, z možnostjo iskanja rešitev izven občinskih meja.
Za financiranje obnove je bilo do sedaj namenjenih 611 milijonov evrov, vključno s 100 milijoni evrov iz solidarnostnega sklada EU, pri čemer Slovenija pričakuje dodatnih 300 milijonov evrov. Ustanovljen je bil poseben proračunski sklad, ki se bo financiral iz začasnih virov, kot so davek na bilančno vsoto bank in zvišani davek od dohodkov pravnih oseb, z načrtovanim prilivom 1,5 milijarde evrov v petih letih. Sredstva so na voljo tudi iz proračunskega sklada za naravne nesreče in državnega proračuna, z rezervacijo 1,1 milijarde evrov za obnovo, poleg možnosti financiranja iz kohezijske politike EU.
Zanimivo: Republiški stanovanjski sklad je v času izvajanja resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 zagotovil 4870 stanovanj, še 1780 jih je v gradnji ali v načrtu. Z lastnimi investicijami je zagotovil okoli 1300 in s sofinanciranjem občin 1000 stanovanj, na trgu jih je kupil 400, še 2000 jih je dobil z nakupom trboveljske družbe Spektra. Ob izhodiščnih 3400 stanovanjih v letu 2015 bi tako lahko celo nekoliko presegel ciljnih 10.000 stanovanj do leta 2025.
Obeležili 75-letnico ustanovitve Nata
Ključno: Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ob 75. obletnici ustanovitve Nata dejal, da je zavezništvo večje in močnejše kot kdaj koli prej. Poudaril je pomen čezatlantskega zavezništva.
Podrobno: Stoltenberg je ob obletnici dejal, da Evropa potrebuje Ameriko za svojo varnost. Pri tem je izpostavil nujnost poštene delitve bremen. Vendar pa tudi Severna Amerika potrebuje Evropo, je dodal. V svojem nagovoru je spomnil na prvič aktiviran 5. člen ustanovne pogodbe po napadih na ZDA 11. septembra 2001, ki govori o kolektivni obrambi. Stoltenberg je izrazil vero v skupno moč in varnost Amerike in Evrope v okviru Nata.
Na slovesnosti so poudarili, da je Nato danes najmočnejše, najtrajnejše in najuspešnejše zavezništvo v zgodovini, ki združuje 30 evropskih in dve severnoameriški državi, z nedavnim pridruženjem Švedske. Obletnico so počastili z razstavo originalne ustanovne listine Nata, podpisane 4. aprila 1949, ki predstavlja temelj varnosti, blaginje in miru za mnoge ljudi. Kot je izpostavil Stoltenberg, je Nato, ustanovljen v času začetka hladne vojne, ključen za obrambo in varnost svojih članic.
Zunanji ministri članic Nata so na zasedanju podprli zamisel o dolgoročni vzdržni pomoči Ukrajini. Ukrajincem na bojišču ne primanjkuje poguma, temveč streliva, je opozoril Stoltenberg. V igri naj bi bil njegov predlog o 100 milijard evrov vrednem petletnem skladu - odločitev o kateri bo znano več po julijskem vrhu zavezništva.
Zanimivo: Na slovesnosti ob 75-letnici zveze Nato so med drugim zaznamovali obletnice pridružitve več držav, tudi Slovenije. Zunanja ministrica Tanja Fajon je v nagovoru dejala, da Sloveniji članstvo v Natu skupaj s članstvom v EU daje varnost in stabilnost ter priložnost, da spodbujamo stabilnost in varnost v naši neposredni soseščini Zahodnega Balkana. Fajonova se je sestala tudi z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinkenom, s katerim sta razpravljala o Bližnjem vzhodu in Ukrajini.
Napad na humanitarne delavce v Gazi
Ključno: V izraelskem napadu je bilo med dostavljanjem hrane v zračnem napadu ubitih sedem humanitarnih delavcev organizacije World Central Kitchen.
Podrobno: Incident je močno odmeval na mednarodni ravni, izraelska vojska pa je napad označila za nenamerno napako. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil obžalovanje nad tragičnim dogodkom, ki se lahko zgodi v času vojne, predsednik države Jicak Hercog pa se je za napad opravičil. Napad je sprožil val obsodb mednarodne skupnosti, EU in ZDA pa so pozvali k temeljiti preiskavi dogodka.
V odzivu na mednarodno razburjenje je ameriški predsednik Joe Biden v telefonskem pogovoru z Netanjahujem izpostavil, da so napadi na humanitarne delavce nesprejemljivi in pozval Izrael h konkretnim ukrepom za zaščito civilistov in humanitarnih delavcev.
Medtem je izraelska vojska po dveh tednih vojaškega posredovanja zapustila kompleks bolnišnice Al Šifa v Gazi, ki je bila v napadih močno poškodovana in ne deluje več. Uničenje bolnišnice in smrtonosni napad na humanitarne delavce so izpostavili na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN), kjer je slovenski veleposlanik Samuel Žbogar opozoril, da lahko stradanje prebivalstva ustavi le konec oboroženih spopadov. Napade na humanitarne delavce je ostro obsodil, zasedanje pa so sklicale Alžirija, Slovenija, Gvajana in Švica, v luči nedavnih dogodkov.
Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je prav tako ostro obsodilo smrtonosni napad na humanitarne delavce v Gazi, kar je še en v vrsti napadov na humanitarno osebje. Kot odziv na nasilje, ki ga Izrael izvaja nad palestinskim prebivalstvom v Gazi, je skupina slovenskih protestnikov začela enotedensko gladovno stavko. Protestniki med drugim zahtevajo odločnejšo obsodbo nasilja Izraela nad Palestinci, priznanje države Palestine ter uvedbo sankcij proti Izraelu, pri čemer opozarjajo na dvojna merila pri uvajanju sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini.
Zanimivo: Znotraj izraelske politike incident sproža dodatne napetosti. Izraelski minister in glavni tekmec Netanjahuja, Beni Ganc, je pozval k predčasnim volitvam, predvidenim za september.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. V minulem tednu se je na kranjskem okrožnem sodišču nadaljeval pravni postopek v zvezi z odškodninsko tožbo stečajnega upravitelja Adrie Airways proti njenima nekdanjima poslovodečima. Tožba, vredna 78 milijonov evrov, očita kršitev insolvenčne zakonodaje, zaradi česar Adria Airways ni pravočasno ukrepala ob svoji insolventnosti in je tako oškodovala svoje upnike. Glavna obravnava bo potekala 12. julija. Ministrstvo za naravne vire in prostor pa je zavrnilo vlogo za gradnjo 35 vetrnih elektrarn na Pohorju in tako opozorilo na stroge zahteve pri dovoljevanju tovrstnih projektov, medtem ko je začela veljati novela zakona o varstvu okolja, ki prinaša strožje zahteve za izpuste iz naprav za sosežig. Ta zakonodajna sprememba posebej zadeva cementarno Salonit Anhovo.
Državni zbor (DZ) je sprejel novelo zakona o javni rabi slovenščine, ki se po 20 letih prilagaja digitalni dobi. Ministrstvo za finance pa je pripravilo osnutek prenovljene strategije upravljanja državnih naložb, ki prinaša spremembe v kategorizaciji nekaterih ključnih državnih podjetij. Medtem ko finančni minister Klemen Boštjančič zagotavlja, da prekvalifikacija Pošte Slovenije in Zavarovalnice Triglav ne pomeni teženj po njuni prodaji, se ob tem razvijajo tudi politične razprave, zlasti glede preiskovalne komisije DZ o financiranju Gibanja Svoboda in poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar.
Politično sceno dodatno zaznamujejo priprave na kongres Socialnih demokratov (SD) in prihajajoče evropske volitve, kjer se soočamo s spremembami in dopolnitvami kandidatnih list. Medtem ko SD ne načrtuje sprememb v ministrski ekipi po kongresu, Gibanje Svoboda še vedno išče kandidate za evropske volitve, medtem ko je aktualni evropski poslanec Klemen Grošelj umaknil svojo kandidaturo. Premier Robert Golob si prizadeva za aktivno vključitev kandidatov v volilno kampanjo, kar nakazuje na dinamično predvolilno obdobje. Ob tem omenimo še obtožbe predsednika SDS Janeza Janše na račun evropske komisarke Vere Jourove, ki naj bi se nedopustno vmešavala v notranje zadeve Slovenije, kar je sprožilo odzive tako doma kot v Bruslju.
Gremo še v tujino. Na Floridi je vrhovno sodišče potrdilo zakon, ki prepoveduje umetno prekinitev nosečnosti po 15. tednu, s čimer je odprlo pot za referendum o tej temi. Medtem so v Siriji ob napadu na iranski konzulat, za katerega se domneva, da ga je izvedel Izrael, umrli številni ljudje, vključno z visokimi iranskimi vojaškimi častniki. Napad, ki je povzročil napetosti v regiji, je sprožil odziv Teherana in poziv EU k zadržanosti.
Z odpravo nadzora na letališčih in v pristaniščih na mejah z drugimi članicami schengenskega območja sta se Romunija in Bolgarija delno pridružili schengnu. Na političnem parketu je Turčija doživela presenečenje na lokalnih volitvah, kjer je opozicijska Republikanska ljudska stranka (CHP) premagala Stranko za pravičnost in razvoj (AKP) predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in osvojila večino županskih mest, vključno z Istanbulom in Ankaro. Tako je AKP prvič po letu 2002 pristala na drugem mestu.
V Nemčiji je začel veljati zakon, ki delno legalizira konopljo za osebno rabo. Poleg tega je bil nemški poslanec skrajno desne Alternative za Nemčijo, Petr Bystron, obtožen prejemanja plačil od spletnega portala Voice of Europe, kar je sprožilo polemike in preiskave, medtem ko so češki mediji objavili zvočni posnetek, ki naj bi potrjeval te obtožbe. Na mednarodnem prizorišču pa je bila izvedena obsežna preiskava domnevne kriminalne združbe, obtožene nezakonite pridobitve 600 milijonov evrov iz sklada EU za okrevanje in odpornost, pri čemer so bili aretirani osumljenci v več državah. Dodajmo še, da sta Svet EU in Evropski parlament dosegla dogovor o načrtu rasti za Zahodni Balkan, ki predvideva dodatno financiranje šestih držav regije na njihovi poti v EU, kar kaže na nadaljevanje širitvenih prizadevanj Unije.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre