Jan 78 min read

Tedenskih (s)pet, 30. 12 - 6. 1.

Kako si preživela novo leto? Si se imela lepo? Si pripravljena na 2024? Me smo. No, recimo, da smo. Prvo poglavje začenjamo s prvimi ponovoletnimi Tedenskih (s)pet.

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda oblačno vreme)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če si že čisto preveč zaposlena z okraševanjem drevesca) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Sodniki in tožilci protestirali zaradi neupoštevanja plačne ustavne odločbe

Ključno: Ustavno sodišče je v juniju sklenilo, da so sodniške plače neustrezno nizke in zakonodajalcu določilo rok do 3. januarja za odpravo neustavnosti. Ker ukrepi niso bili izvedeni, so sodniki v četrtek za eno uro prekinili delo v znak protesta, pri čemer so se jim pridružili tudi tožilci. Napovedali so zaostrovanje aktivnosti, če jim vlada ne bo prisluhnila.

Podrobno: V Ljubljani so sodniki in tožilci za eno uro protestno prekinili delo. S tem so izrazili svoje nestrinjanje z nespoštovanjem ustavne odločbe, ki se nanaša na njihove plače in obenem so pozvali k spoštovanju pravne države in vladavine prava. O situaciji so obvestili tudi pristojne evropske institucije. Ta protest je odziv na neuresničeno odločbo ustavnega sodišča iz preteklega leta, ki obravnava plačne pogoje sodnikov in tožilcev.

Sodniki in tožilci so napovedali nadaljnje zaostrovanje svojih aktivnosti, če se njihove zahteve ne bodo upoštevale. Med 10. in 24. januarjem bodo opravljali le nujne zadeve. Sodniško društvo je pozvalo k odstopu tako predsednika vlade Roberta Goloba kot tudi pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan. Vlada vztraja, da bo odločbo ustavnega sodišča izvršila po končanem dogovarjanju o plačah za celotni javni sektor.

Zanimivo: Zaradi nespoštovanja ustavne odločbe je odstopila državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje, Valerija Jelen Kosi.

Slovenija začenja mandat v Varnostnem svetu ZN

Ključno: Slovenija je s prvim januarjem leta 2024 začela svoje dveletno mandatno obdobje kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN), kar je za državo drugi tak mandat v zgodovini.

Podrobno: Za članstvo je bila izvoljena v Generalni skupščini ZN-a, kjer je prejela podporo 153 držav članic. V tem obdobju bo Slovenija sooblikovala odločitve za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, pri čemer se zavezuje spoštovanju načel Ustanovne listine ZN, mednarodnega prava in človekovih pravic.

Slovenija je vzpostavila spletno stran buildingtrust.si, ki bo nudila informacije o dogajanju v Varnostnem svetu ZN in slovenskih pobudah. Država bo med svojim mandatom namenila posebno pozornost štirim tematskim področjem: preprečevanju konfliktov, zaščiti prebivalstva v oboroženih spopadih, ženskam, miru in varnosti ter podnebju, miru in varnosti. Natančneje, Slovenija bo med drugim poudarjala tudi krepitev preventivne diplomacije in zaščito človekovih pravic. Prav tako bo iskala načine za učinkovitejše odzivanje na spolno nasilje v spopadih ter podpirala delovanje humanitarnih organizacij in mednarodnih sodišč.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je ob začetku mandata poudarila, da članstvo predstavlja tako priložnost kot odgovornost za Slovenijo. Država si bo prizadevala za preseganje razlik znotraj Varnostnega sveta in uresničevanje svojih tematskih prednostnih področij. Slovenija se bo osredotočila na krepitev multilateralizma in gradnjo partnerstev. Predsednik vlade Robert Golob je izpostavil, da Slovenija svoj mandat začenja v času globalnih kriz in izzivov, kar še dodatno poudarja pomembnost njene vloge. Ob tem je napovedal, da bo Slovenija med septembrskim predsedovanjem Varnostnemu svetu ZN-a v letu 2024 vodila vrh prihodnosti in sprejela pakt za prihodnost.

Zanimivo: Varnostni svet ZN-a, v katerem Slovenija zaseda mesto nestalne članice, ima skupno 15 članic, vključno s petimi stalnimi članicami. Trenutno obravnava več kot 50 vsebinskih točk, med katerimi Slovenija posebno pozornost namenja dogajanju na Bližnjem vzhodu, Zahodnem Balkanu, Ukrajini, Sredozemlju in Afriki.

EU uvedla 15% minimalni davek za multinacionalke

Ključno: V EU so z novim letom uvedli pravila, ki določajo minimalno stopnjo dejanske obdavčitve 15 % od dohodkov multinacionalnih podjetij, ki delujejo v državah EU.

Podrobno: Ta nova pravila, ki so jih v Evropski komisiji označili kot prelomna, so namenjena zagotavljanju pravičnejše obdavčitve in so že pokazala prve rezultate. Pravila so zasnovana tako, da prinašajo večjo pravičnost in stabilnost v davčnem okolju EU ter svetu, poleg tega pa področje obdavčitve posodabljajo in prilagajajo globaliziranemu digitalnemu svetu.

Uvedba pravil o minimalni dejanski obdavčitvi, dogovorjena v letu 2022, je del izvajanja t. i. pravil drugega stebra globalnega dogovora o mednarodni davčni reformi iz leta 2021. Ta pravila, ki jih je sprejelo skoraj 140 jurisdikcij po svetu, zmanjšujejo spodbude za podjetja k preusmerjanju dobička v davčne jurisdikcije z nizko davčno stopnjo, s čimer se omejuje tekmovanje v zniževanju davčnih standardov.

Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je poudaril, da začetek veljavnosti teh pravil predstavlja začetek novega obdobja za obdavčitev velikih mednarodnih podjetij, in sicer korak k pravičnejšemu sistemu obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Prav tako je pozval k hitri izvedbi reforme, ki bi lahko prinesla dodatnih 220 milijard ameriških dolarjev letno za pomoč državam pri financiranju ključnih naložb in visokokakovostnih javnih storitev.

Zanimivo: Slovenski poslanci so uvedbo minimalnega davka potrdili sredi decembra. Na ministrstvu za finance so ocenili, da bo z novim davkom obdavčenih 184 multinacionalnih skupin, ki so rezidenti v Sloveniji, s skupno letno davčno obveznostjo okoli 27 milijonov evrov. Ta dodatna davčna obveznost bo v prvem letu predstavljala dodatne prihodke za državni proračun, s pričakovanjem nadaljnjega povečanja v prihodnosti.

Napetosti na korejskem polotoku

Ključno: Severna Koreja je izvedla topniške izstrelke proti južnokorejskemu otoku Yeonpyeong, kar je povečalo napetosti na Korejskem polotoku, medtem ko je Bela hiša razkrila, da je Severna Koreja priskrbela balistične rakete in raketomete Rusiji za uporabo v napadih na Ukrajino.

Podrobno: Po informacijah Bele hiše, naj bi Severna Koreja Rusiji dobavila rakete z dosegom približno 900 kilometrov, ki so bile uporabljene v dveh napadih v zadnjem tednu. Ukrajinske sile še niso potrdile uporabe severnokorejskega orožja v teh napadih. John Kirby, tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost ZDA, je izpostavil to kot resno in skrb vzbujajočo zaostritev severnokorejske podpore Rusiji.

Zaradi dolgotrajnega oboroženega konflikta v Ukrajini in izčrpanja lastnih zalog, Rusija išče nove vire orožja. Poleg Severne Koreje naj bi se obrnila tudi na Iran. Ta poteza odraža pritiske, s katerimi se sooča Rusija v svoji vojni proti Ukrajini.

Britansko zunanje ministrstvo je obsodilo domnevno rusko uporabo severnokorejskih raket. Ameriška opozorila o dobavi severnokorejske vojaške opreme Rusiji so prišla v času, ko severnokorejski voditelj Kim Jong-un poziva k okrepitvi proizvodnje raketometov.

Zanimivo: Na Korejskem polotoku pa je napetosti povzročil tudi incident z izstrelitvijo več kot 200 topniških izstrelkov proti južnokorejskemu otoku Yeonpyeong s strani Severne Koreje. Južna Koreja je izdala opozorilo za evakuacijo civilistov na dveh otokih in obsodila dejanje kot provokacijo. Ta incident sledi prekinitvi vojaškega sporazuma med Severno in Južno Korejo, ki je bil namenjen zmanjševanju napetosti. Severna Koreja je obvestila o umiku vseh ukrepov za preprečevanje vojaških spopadov in o razporeditvi močnejših oboroženih sil in nove vojaške opreme na obmejnem območju.

Izrael nadaljuje z napadi na Gazo

Ključno: Izrael je v minulem tednu nadaljeval z vojaškimi napadi na Gazo, ki so povzročili smrt več deset ljudi, skupno število žrtev pa se je povzpelo na 22.600.

Podrobno: Izraelske sile so nadaljevale z obsežnimi vojaškimi napadi na Gazo, s poudarkom na območjih Rafe in Han Junisa. Te operacije so povzročile smrt več deset ljudi, kar je skupno število smrtnih žrtev v izraelski ofenzivi povečalo na 22.600.

Izraelsko vrhovno sodišče razveljavilo ključni del sporne pravosodne reforme, ki bi sodišču odvzela možnost ukrepanja proti vladnim odločitvam. Gre za hud politični poraz vlade Benjamina Netanjahuja v času trajajoče ofenzive v Gazi. Poleg tega je izraelski obrambni minister Joav Galant razkril predloge za prihodnje upravljanje območja Gaze po koncu vojne. Po njegovih načrtih bi Gaza po vojni imela omejeno palestinsko oblast, Izrael pa bi ohranil varnostni nadzor.

Zanimivo: V Bejrutu v Libanonu je bil ubit Saleh al Aruri, visoki član palestinskega skrajnega gibanja Hamas. Hamas je za njegov umor obtožil Izrael, čeprav Izrael ni uradno prevzel odgovornosti za ta dogodek. Ta incident je privedel do povečane napetosti v regiji, zlasti med Izraelom in Hezbolahom. Kot odgovor na smrt al Arurija je vodja libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah Hasan Nasrala napovedal povračilne ukrepe. Libanon je vložil uradno pritožbo na Varnostni svet ZN glede tega incidenta. Izrael je kasneje izvedel dodatne zračne napade na položaje Hezbolaha v južnem Libanonu. Zaradi skoraj trimesečnih spopadov ob meji z Izraelom je bilo v Libanonu razseljenih več kot 76.000 ljudi.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Po razkritju, da je predsednik vlade Robert Golob v okviru ločitvenega postopka postal lastnik podjetja Star Solar, bo podjetniški projekt pregledala protikorupcijska komisija. Podjetje, registrirano za proizvodnjo električne energije, vodi lastnikova hči Luna, kot je razvidno iz javnih podatkov. V letu 2022 je Star Solar zabeležil skoraj 100.000 evrov dobička in imel na računu 1,1 milijona evrov. Po podatkih iz Erarja je podjetje v času trenutne vlade prejelo 230.000 evrov od državnega operaterja trga električne energije Borzen, in skupaj med letoma 2014 in 2023 več kot 2,1 milijona evrov.

Vlada je uvedla nov obvezni zdravstveni prispevek, ki nadomešča prostovoljno dopolnilno zavarovanje. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki sistemsko ureja to področje, se bo začel izvajati postopno od leta 2024. Fides je napovedal stavko zdravnikov in zobozdravnikov. Mimogrede, vrhovno sodišče RS je zavrnilo zahtevo predsednika SDS, Janeza Janše, za varstvo zakonitosti v primeru žaljivega tvita. Kot posledica tega zavračanja ostaja v veljavi pravnomočna obsodba Janše za razžalitev novinark TV Slovenija, Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl. Predsednica Nataša Pirc Musar pa je na silvestrski večer obiskala več družbeno pomembnih institucij: Upravo RS za zaščito in reševanje, Urad za obveščanje in alarmiranje, Društvo SOS telefon in Zavetišče za brezdomce v Ljubljani.

Slovenija je izdala 10-letno obveznico v vrednosti 1,5 milijarde evrov. Državni proračun je lani zabeležil 2,3 milijarde evrov primanjkljaja. Letna stopnja inflacije v območju z evrom je znašala 2,9%, v Sloveniji pa 3,8%. Delničarji Salusa niso dali soglasja k nakupu družbe Farmadent. Beležili pa smo športne uspehe. Med drugim je smučarska skakalka Nika Prevc zmagala na tekmah svetovnega pokala v Garmisch-Partenkirchnu in Beljaku, s čimer je postala vodilna v svetovnem pokalu. Anže Lanišek pa je zmagal na drugi tekmi turneje štirih skakalnic.

Nadaljujmo v tujini. Na Japonskem je močan potres povzročil veliko smrtnih žrtev in gmotno škodo. Iran je doživel smrtonosni napad med komemoracijo. Poleg tega so se nadaljevali ruski napadi v Ukrajini. Dodajmo še, da je Varnostni svet Združenih narodov (ZN) pozval jemenske hutije, naj prenehajo z napadi na ladje v Rdečem morju in Adenskem zalivu. Bolgarija in Romunija sta dobili delno pridružitev schengenskemu območju, kar pomeni odpravo nadzora na zračnih in morskih mejah. V Srbiji so potekale ponovne lokalne volitve, kjer je zmagala Srbska napredna stranka. Danska kraljica Margareta II. je napovedala svojo abdikacijo. Egipt, Etiopija, Iran, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati so se pridružili skupini Brics, ki predstavlja gospodarstva v vzponu.

Polarni mraz in sneg sta povzročila kaotične razmere v severnih evropskih državah, kot so Švedska, Danska, Norveška in Finska. Veliko Britanijo in Nemčijo so prizadele hude poplave, ki so povzročile evakuacijo stanovalcev in motnje v prometu. Benetke so sprejele odločitev o prepovedi večjih turističnih skupin in uporabe zvočnikov med turističnimi ogledi, v želji omejiti negativne posledice množičnega turizma.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.