Tedenskih (s)pet, 3. - 10. 5.

Big Sister
21 hours ago
8 min read

V minulem tednu so se ob 80. obletnici zmage nad nacizmom in fašizmom zvrstili pozivi k miru in opozorila na negotove razmere v svetu, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je podelila zlati red za zasluge Zvezi združenj borcev za vrednote NOB. Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne se je odvila velika vojaška parada z udeležbo več tujih državnikov, med njimi kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Kljub opozorilom Bruslja sta bila v Moskvi tudi slovaški premier Robert Fico in srbski predsednik Aleksandar Vučić. Ruski predsednik Vladimir Putin je v nagovoru dejal, da se bo Rusija vedno borila proti nacizmu in rusofobiji, ter zatrdil, da celotna Rusija podpira ofenzivo na Ukrajino. Kakorkoli, na RTV 365 si lahko pogledaš dokumentarni film Dan zmage, ki opisuje dogodke pred 80 leti, ko se je končala druga svetovna vojna. Priporočamo. Dogajalo pa se je še veliko drugega. Te zanima, kaj? Beri naprej!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Vlada potrdila pokojninsko reformo in več zakonskih sprememb

Ključno: Vlada je potrdila predlog pokojninske reforme in odločila o zvišanju izdatkov za obrambo in varnost. Sprejela je tudi zakonske predloge s področja šolstva, socialne politike in migracijske zakonodaje.

Podrobno:Vlada je v četrtek potrdila predlog pokojninske reforme, ki predvideva postopno zviševanje upokojitvene starosti od leta 2028. Ta bi se vsako leto povečala za tri mesece, tako da bi leta 2035 znašala 62 let za posameznike s 40 leti pokojninske dobe in 67 let za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe. Prav tako naj bi se od leta 2028 začelo podaljševanje obdobja za izračun pokojninske osnove. Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je izrazil željo, da bi državni zbor reformo sprejel še pred poletnimi počitnicami.

Vlada se je odločila tudi za povečanje izdatkov za obrambo in varnost že v letošnjem letu. Gre za odziv na aktualne varnostne razmere in dolgoročne strateške potrebe države.

Ustavno sodišče je v sredo razveljavilo 10.b člen zakona o tujcih, ki je v kriznih razmerah omogočal hitro odstranitev tujcev iz države ali preprečitev njihovega vstopa. Sodniki so presodili, da je ta člen v neskladju z ustavo, medtem ko institut kompleksne krize na področju migracij, ki ga zakon prav tako predvideva, ni sporen. Pobudo za ustavno presojo so podali nekdanji opozicijski poslanci Levice, LMŠ, SD in SAB ter varuh človekovih pravic.

Istega dne je državni zbor sprejel dopolnitve zakona o starševskem varstvu ter novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Novost določa, da se lahko ob neupravičenem izostajanju otrok od pouka začasno ustavi izplačilo otroškega dodatka in denarne socialne pomoči staršem.

Vlada je potrdila tudi predlog novele zakona o osnovni šoli. Ta natančneje opredeljuje vzgojno vlogo šol, med drugim omejuje uporabo elektronskih naprav in omogoča pregled šolskih torb. V obvezni program osnovne šole uvaja nov predmet informatika in digitalne tehnologije. Vlada je potrdila tudi predlog zakona o šolski inšpekciji, ki uvaja sistemske preglede po šolah.

Zanimivo: Prvotni predlog, da bi se v tretjem razredu osnovne šole uvedlo opisno ocenjevanje, je bil v končni različici opuščen.

Pozivi k izboljšanju pogojev za novinarsko delo

Ključno: Prejšnjo soboto, ob svetovnem dnevu svobode medijev, so se vrstili pozivi k izboljšanju pogojev za novinarsko delo.

Podrobno: Grožnje z odpuščanjem in vse slabše plače niso podlaga, na kateri bi krepili novinarstvo, opozarja sindikat novinarjev. Društvo novinarjev pa meni, da bi morala tudi poslovodstva medijev iskati rešitve za uspeh medijskih produktov v novem okolju. Slovenija se je sicer na lestvici svobode medijev mednarodne organizacije Novinarji brez meja (RSF) uvrstila na 33. mesto, devet mest višje kot v 2024, zlasti zaradi napredka pri političnem in pri družbenem kazalniku, so navedli v organizaciji.

Poročilo RSF je med drugim pokazalo, da je medijska svoboda po svetu dosegla najnižjo raven v več kot dveh desetletjih. Indeks medijske svobode se je poslabšal v kar 112 državah.

Zanimivo: Če smo že pri pritiskih in izpostavljenih osebah, SDS je pred referendumom o novem zakonu za podeljevanje dodatkov k pokojninam za umetniške dosežke, za katerega se je začelo tridnevno predčasno glasovanje, gospodinjstvom posredovala letak s pozivom h glasovanju proti, na njem pa so fotografije in iz konteksta iztrgane izjave več javnih osebnosti, ki s tem niso bile seznanjene.

Merz nov nemški kancler

Ključno: Nemčija je po začetnih zapletih dobila novega kanclerja Friedricha Merza.

Podrobno: Vodja krščanskih demokratov (CDU) Friedrich Merz je v torek postal novi nemški kancler. Prvi poskus izvolitve v bundestagu je propadel, saj ni prejel zadostne podore, v drugem poskusu je zanj glasovalo 325 od 630 poslancev. V vladi so poleg krščanskih demokratov še socialdemokrati. Merz je že 7. maja je obiskal Pariz in Varšavo.

Novemu kanclerju je čestitual tudi predsednik slovenske vlade Robert Golob. Pri tem je poudaril, da državi povezujejo prijateljski in razvejani odnosi ter da se veseli nadaljnjega sodelovanja.

Zanimivo: Nemška notranja obveščevalna agencija BfV je stranko Alternativa za Nemčijo (AfD) opredelila za desničarsko ekstremistično organizacijo, saj ocenjujejo, da obstajajo zadostni dokazi, da AfD predstavlja grožnjo demokratični ureditvi. AfD je 5. 5. vložila pritožbo na odločitev, BfV je 8. maja oznako začasno umaknila.

Izrael o širitvi ofenzive v Gazi, zaostritev med Indijo in Pakistanom

Ključno: Izraelski varnostni kabinet je potrdil načrte za širitev in krepitev ofenzive na območju Gaze. Medtem sta se Indija in Pakistan znašla na robu vojne.

Podrobno: V ponedeljek je izraelski varnostni kabinet odobril načrte za širitev in krepitev vojaške ofenzive na območju Gaze. Izvajati jih naj bi začeli po obisku ameriškega predsednika Donalda Trumpa v regiji, ki je predviden sredi maja. Kabinet je hkrati potrdil tudi načrt za obnovo dobave humanitarne pomoči, pri čemer naj bi bil prenovljen sistem njene distribucije, da pomoč ne bi končala v rokah gibanja Hamas. V četrtek je humanitarna organizacija World Central Kitchen sporočila, da zaradi izraelske blokade dostave pomoči ne more več zagotavljati hrane prebivalcem Gaze.

V sredo se je zaostrila situacija med Indijo in Pakistanom. Indija je kot odgovor na smrtonosni napad oborožene skupine v Kašmirju aprila izvedla raketne napade na devet ciljev na pakistanskem ozemlju, za katere trdi, da gre za teroristično infrastrukturo. Po teh napadih je sledilo topniško obstreljevanje med državama, Pakistan pa je sporočil, da je sestrelil več indijskih letal. Spopadi so se nadaljevali tudi 8. maja; na pakistanski strani naj bi bilo ubitih 31 ljudi, na indijski pa 16.

Zunanji ministri Slovenije, Islandije, Irske, Luksemburga, Norveške in Španije so v skupni izjavi izrazili zaskrbljenost nad izraelskimi načrti za širitev ofenzive v Gazi in morebitno zasedbo tega palestinskega ozemlja. Izrael so pozvali k odpravi blokade dobave pomoči in ponovno izrazili podporo rešitvi dveh držav.

Zanimivo: Humanitarna organizacija World Central Kitchen je morala prekiniti dejavnosti v Gazi, ker pomoč ne pride več do prebivalcev.

Novi papež je postal Leon XIV.

Ključno: Novi papež Rimskokatoliške cerkve je postal ameriški kardinal Robert Francis Prevost, ki si je izbral ime Leon XIV. Poudarek njegovega prvega nagovora je bil na miru in gradnji mostov.

Podrobno: V sredo se je v Vatikanu začel konklave, kjer je 133 kardinalov izbiralo novega papeža. Prvi dan je iz dimnika Sikstinske kapele izšel črn dim, kar pomeni, da novi papež še ni bil izvoljen.

Naslednji dan, v četrtem krogu glasovanja, je bil za novega poglavarja Rimskokatoliške cerkve izbran 69-letni ameriški kardinal Prevost, ki je večji del življenja deloval v Peruju. Prevost si je ob izvolitvi izbral ime Leon XIV. V svojem prvem nagovoru je poudaril pomen miru in pozval k gradnji mostov med ljudmi. Prav tako se je poklonil svojemu predhodniku, papežu Frančišku.

Na izvolitev novega papeža so se odzvali tudi visoki predstavniki Slovenije. Predsednica republike Nataša Pirc Musar mu je čestitala in mu zaželela veliko moči ter modrosti pri opravljanju njegovega poslanstva. Slovenski škofje so novemu papežu izrekli vdanost, predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje pa je izpostavil, da bo moral Leon XIV. Cerkev voditi skozi številne izzive sodobne družbe, ki je zaznamovana tako s težavami kot z upanjem v pravičnejši svet.

Zanimivo: Novi papež je prvi Američan, ki je postal poglavar Rimskokatoliške cerkve, in eden redkih, ki je deloval večino življenja zunaj ZDA.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Davčni primež za samske delavce v Sloveniji se je po podatkih OECD v zadnjem letu občutno povečal. Zvišal se je za 1,44 odstotne točke in dosegel 44,6 odstotka, kar uvršča Slovenijo na šesto mesto med članicami OECD z najvišjim davčnim bremenom. Glavni razlog za to spremembo je uvedba obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje zaposlenih, ki je nadomestil dosedanje prostovoljno dodatno zavarovanje.

Ustavno sodišče je odločilo, da tako imenovani zakon proti škodljivim posegom politike, ki ga je državni zbor sprejel na pobudo Inštituta 8. marec, ni v neskladju z ustavo. Zakon, ki posega v več ureditev iz obdobja prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše, so izpodbijali poslanci SDS in NSi, a sodišče njihove zahteve ni podprlo. Sindikata osebne asistence in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pa sta na protestu zahtevala boljšo zakonsko ureditev položaja osebnih asistentov. Zavzeli so se za profesionalizacijo te dejavnosti ter povečanje sredstev države za izvajanje osebne asistence.

Slovenski evropski poslanci iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) so Evropsko komisijo opozorili na možne kršitve evropskega prava v predlogu novega zakona o gostinstvu. Ta namreč predvideva omejitve glede kratkoročnega oddajanja nepremičnin, poslanci pa menijo, da bi morala Slovenija pred sprejemom takšnega zakona izvesti postopek priglasitve Evropski komisiji.

Vlada je sporočila, da bo že letos za obrambne in varnostne namene namenila dva odstotka bruto domačega proizvoda. Do leta 2030 bodo ta sredstva postopno povečevali na tri odstotke BDP. Nova obrambna in varnostna politika vključuje vlaganja v vojaške in civilne varnostne projekte, zlasti v t. i. projekte dvojne rabe. Premier Robert Golob je poudaril, da zaradi povečanih izdatkov ne bo proračunskih rezov, dodatna sredstva pa bodo pridobljena z zadolževanjem.

Gremo še v tujino. Na parlamentarnih volitvah v Avstraliji so slavili vladajoči laburisti pod vodstvom premierja Anthonyja Albaneseja, ki so si zagotovili 92 od 150 sedežev v parlamentu. Opozicijski konservativci so osvojili 42 sedežev, svoj mandat pa je izgubil tudi njihov vodja Peter Dutton. V Singapurju je na parlamentarnih volitvah znova zmagala vladajoča Ljudska akcijska stranka (PAP), predsednik vlade ostaja Lawrence Wong, ki vlado vodi od leta 2024. V Romuniji je skrajno desni kandidat George Simion zmagal v prvem krogu ponovljenih predsedniških volitev, v drugem krogu se bo 18. maja pomeril z županom Bukarešte Nicusorjem Danom. Ker se v drugi krog ni uvrstil kandidat z vladno podporo, je premier Marcel Ciolacu 5. maja odstopil, dan kasneje je bil za začasnega premierja imenovan notranji minister Catalin Predoiu.

Ameriški predsednik Donald Trump je predložil kongresu proračun za leto 2026, ki predvideva 163 milijard dolarjev prihrankov z rezanjem sredstev za zdravstvo, izobraževanje, pomoč tujini in čisto energijo, medtem ko naj bi se izdatki za obrambo povečali za 13 odstotkov. Poleg tega so v ZDA v soboto stopile v veljavo dodatne 25-odstotne carine na uvoz avtomobilskih delov, s čimer želi Trump spodbuditi selitev proizvodnje v ZDA. Dan kasneje je Trump napovedal tudi uvedbo 100-odstotnih carin na vse filme, ki niso ustvarjeni v ZDA, ob utemeljitvi, da ameriška filmska industrija propada zaradi snemanja ameriških filmov na tujem. Trump je javnost razburil še z objavo fotografije, na kateri je oblečen v papeška oblačila; ustvarila jo je umetna inteligenca, sam pa se je pošalil, da bi rad postal naslednji papež.

Na področju zunanje trgovine sta ZDA in Velika Britanija sklenili trgovinski dogovor, ki med drugim znižuje carine na britanske avtomobile z 27,5 na 10 odstotkov. Medtem ko je Trump dogovor označil za celovitega, so bile izjave iz Londona precej bolj zadržane. Na drugem koncu sveta so se ZDA dogovorile z jemenskimi hutijevskimi uporniki o prekinitvi napadov – hutijevci naj bi prenehali z napadi na ladje v Rdečem morju, ZDA pa naj bi prekinile napade na njihove cilje. Kljub dogovoru so hutijevci napovedali nadaljevanje napadov na izraelske ladje.

Kitajska centralna banka je sprostila denarno politiko z namenom spodbuditve gospodarske rasti, saj se država spopada s šibko domačo porabo in trgovinsko vojno, ki jo je po vrnitvi v Belo hišo sprožil Trump. Kitajski predsednik Xi Jinping pa je po srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom izrazil podporo Rusiji v primeru "hegemonističnega ustrahovanja" in poudaril krepitev odnosov med državama.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.