Začelo se je novo študijsko leto na višješolskih in visokošolskih zavodih, in sicer za približno 56.400 študentk in študentov na visokošolskem ter 11.915 na višjem strokovnem izobraževanju. Si tudi ti ena izmed njih? Mimogrede, v Ljubljani se je začel mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk, ki bo v 30. izdaji povezal več kot 80 umetnic in umetnikov na temo sestrstva. Potekal bo do 13. oktobra, s svojimi dogodki pa bo letos prvič obiskal tudi Celje.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Nov sistem obračunavanja omrežnin
Ključno: Začel je veljati nov sistem obračunavanja omrežnin, ki temelji na dejanski uporabi omrežja.
Podrobno: V torek je začel veljati nov sistem obračunavanja omrežnine pri elektriki, ki je uvedel pet časovnih blokov v posameznem dnevu, različni pa so tudi glede na zimsko ali poletno sezono. Po mnenju Agencije za energijo so spremembe potrebne, ker bo v prihodnjih letih poraba električne energije večja, predvsem na račun elektrifikacije in opuščanja fosilnih goriv.
Več o tem v enem izmed zadnjih Studio ob 17ih.
Zanimivo: Odbor DZ za infrastrukturo je potrdil predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o izvedbi projekta Jek2 za 24. november. Proti sta glasovala le Matej T. Vatovec iz Levice in Miroslav Gregorič iz Svobode. Dodajmo še, da bo Slovenija polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave (Cern) postala predvidoma v drugi polovici leta 2025. Premier Robert Golob pa je v DZ povedal, da bomo prihranili več kot milijardo evrov, če se bo prestrukturiranje Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje začelo leta 2025 in ne leta 2033, kot je bilo načrtovano. Privarčevani denar bo namenjen prestrukturiranju premogovne regije in naložbam v nove vire energije.
Pogačar prvi Slovenec s slovito mavrično majico
Ključno: Kolesar Tadej Pogačar je z zgodovinsko zmago na cestni dirki na svetovnem prvenstvu kot prvi Slovenec osvojil slovito mavrično majico.
Podrobno: Pogačar je osvojil naslov svetovnega prvaka v cestnem kolesarstvu. Na 273,9-kilometrski dirki je napadel skoraj sto kilometrov pred ciljem in ob pomoči reprezentančnega kolega Jana Tratnika uspešno obranil vodstvo vse do cilja. Dan prej je bila v ženski preizkušnji najboljša Slovenka Urška Žigart s 24. mestom, parakolesar Anej Doplihar pa je zasedel četrto mesto.
Zanimivo: Motokrosist Tim Gajser pa je moral priznati premoč Špancu Jorgeju Pradu, ki je ob koncu sezone osvojil naslov svetovnega prvaka v razredu MXGP. Prado je zmagal na zadnji dirki sezone, Gajser je bil drugi.
Stopnjevanje spopadov na Bližnjem vzhodu
Ključno: Potem, ko je izraelska vojska v Bejrutu ubila vodjo šiitskega gibanja Hezbolah Hasana Nasralo ter začela kopenske operacije v Libanonu, je Iran z raketami napadel Izrael.
Podrobno: V torek je Iran izstrelil okoli 200 raket proti Izraelu kot odgovor na uboje vodje šiitskega gibanja Hezbolah Nasrale, političnega vodje palestinskega islamističnega gibanja Hamas Ismaila Hanije in iranskega generala Abasa Nilforušana. Izrael je s pomočjo ameriških in britanskih sil velik del raket prestregel, v Izraelu ni bilo žrtev, ena oseba je umrla na Zahodnem bregu. Izraelska vojska je isti dan sporočila, da so začeli kopenske operacije na jugu Libanona s ciljem uničiti infrastrukturo šiitskega gibanja Hezbolah. Izrael je izvedel tudi več napadov na Bejrut, druga območja v Libanonu in na sirsko prestolnico Damask.
Naslednji dan se je Varnostni svet Združenih narodov (VS ZN) sestal na izrednem zasedanju na zahtevo Francije in Izraela. Članice so večinoma obsodile iranski napad na Izrael, obenem pa pozivale k vzpostavitvi miru na vseh trenutnih frontah Bližnjega vzhoda. Izraelski zunanji minister Izrael Kac je isti dan generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa razglasil za nezaželeno osebo in mu prepovedal vstop v državo. Kot razlog je navedel, da Guterres ni nedvoumno obsodil iranskega raketnega napada na Izrael. Dodajmo, da je ameriški predsednik Joe Biden v četrtek dejal, da se pogovarjajo o možnosti izraelskega napada na iranske naftne objekte kot odziv na iranski raketni napad na Izrael. Zaradi te izjave so cene nafte poskočile za pet odstotkov.
V petek je izraelska vojska je okrepila napade na libanonsko prestolnico. Izrael je prebivalce 20 krajev v južnem Libanonu pozval k evakuaciji, kar bi lahko nakazovalo, da se pripravlja na krepitev kopenske invazije. V izraelskih napadih na Libanon je bilo ta teden po podatkih tamkajšnjih oblasti ubitih več kot tisoč ljudi. Izraelska vojska je sporočila, da je od začetka kopenskih operacij v južnem Libanonu ubila 250 borcev Hezbolaha. Izrael je nadaljeval tudi napade na Gazo in Zahodni breg, kjer je bilo v raketnem napadu na begunsko taborišče Tulkarm ubitih najmanj 18 ljudi. Gre za najbolj smrtonosen napad v tem delu Palestine po letu 2000. O novih žrtvah izraelskih napadov poročali tudi z Gaze. Boj Hezbolaha proti Izraelu je ključen za vso regijo, je v redkem javnem nastopu izjavil iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej.
Slovenija je obsodila zaostritev konflikta na Bližnjem vzhodu, potem ko je Iran izstrelil rakete na Izrael. Zunanje ministrstvo je na omrežju X sporočilo, da lahko nadaljnje zaostrovanje razmer v regiji vodi v "uničenje in katastrofo". Poleg tega bo Slovenija namenila pol milijona evrov za nujno humanitarno pomoč Libanonu, kjer je vojna med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah povzročila humanitarno in begunsko krizo, so sporočili z MZEZ. Sredstva za nujno humanitarno pomoč v Libanonu bo ministrstvo namenilo v sodelovanju s Slovensko karitas in Ustanovo za krepitev človekove varnosti - ITF. Notranje razseljene osebe v javnih zavetiščih bodo prejele osnovne potrebščine, vzmetnice, odeje ter pomoč v obliki prehranskih paketov ali vrednostnih bonov. Največji poudarek bodo namenili pomoči ranljivim ženskam, otrokom, starejšim in bolnim.
Zanimivo: Slovenija je sklenila predsedovanje Varnostnemu svetu ZN in predala štafeto Švici, ki predseduje v oktobru. Zunanja ministrica Tanja Fajon je ocenila, da je bilo slovensko predsedovanje uspešno. Po njenih besedah je bila Slovenija na eni strani deležna pohval zaradi operativnosti, iznajdljivosti in učinkovitosti, na drugi strani pa zaradi izjemno načelnih stališč.
Avstrija: zmaga skrajne desnice na parlamentarnih volitvah
Ključno: Na parlamentarnih volitvah v Avstriji so zmagali skrajno desni svobodnjaki Herberta Kickla, s čimer so zabeležili svojo prvo zmago na nacionalni ravni. Dobili so 29,2 odstotka glasov, sledi ljudska stranka s 26,5 odstotka, socialdemokrati so dobili 21 odstotkov.
Podrobno: V petek je Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen z vodji strank začel pogovore o oblikovanju nove vlade po nedeljskih parlamentarnih volitvah. Sprejel je zmagovalca volitev, vodjo desničarskih populističnih svobodnjakov (FPÖ) Kickla. Po pogovorih nobeden od njiju ni dajal izjav, odprto ostaja vprašanje, ali bo Van der Bellen vodji svobodnjakov poveril nalogo sestaviti vlado. Proti možnosti oblikovanja vlade pod vodstvom skrajno desnih svobodnjakov je v četrtek protestiralo več tisoč ljudi.
Zanimivo: Predsedniki krovnih organizacij slovenske manjšine so ocenili, da zmaga FPÖ na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Avstriji in njihov uspeh na avstrijskem Koroškem nista presenečenje. Ob tem so izrazili željo, da bi jih nova vlada aktivno podpirala pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture. Veseli so, da v parlamentu ostaja koroška Slovenka Olga Voglauer iz vrst Zelenih.
Na čelu Nata Rutte
Ključno: Nekdanji nizozemski premier Mark Rutte je od Norvežana Jensa Stoltenberga prevzel vodenje Nata.
Podrobno: Med tremi prednostnimi nalogami zavezništva je navedel nadaljnjo podporo Ukrajini pri spopadanju z rusko agresijo. Prav tako pa sta po Ruttejevih besedah pomembni drugi dve prednostni nalogi. Ena od teh je okrepitev odvračalne in obrambne drže Nata, pri čemer je treba za vojske nameniti več proračunskih sredstev. Tretja prioriteta pa je poglobitev partnerstev s tretjimi državami.
Zvezo 32 evropskih in severnoameriških držav Rutte prevzema v času naraščajočih napetosti v svetu, vključno z vojno na evropski celini. Na nadaljnjo podporo zavezniških držav Ukrajini, pa tudi vlogo ZDA v Natu, bi lahko pomembno vplival izid ameriških predsedniških volitev čez nekaj več kot mesec dni.
Zanimivo: Rutte se je v četrtek sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in mu zagotovil nadaljnjo podporo v boju proti ruski agresiji. Rutte je prav tako povedal, da ga ne skrbi morebitni vpliv izida volitev v ZDA na enotnost v zavezništvu. Dodal je, da zelo dobro pozna tako republikanskega kandidata Donalda Trumpa kot demokratsko kandidatko Kamalo Harris in da bo lahko sodeloval z obema.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. V soboto je začela veljati novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki daje vladi pravno podlago za sprejetje odloka za začasne ukrepe v zaporih v primeru zaostrenih varnostnih razmer zaradi prezasedenosti. V torek so začele veljati še novela pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja in spremembe sklepa o medicinskih pripomočkih. Tako mlajšim od 26 let z letom 2025 ne bo več treba plačevati za bele zalivke na vseh zobeh. Ostali bodo to pravico pridobili 1. julija 2026. Poleg tega Slovenski državljani med 15. oktobrom letos in 31. decembrom 2025 za potovanje na Kitajsko ne bodo potrebovali vizuma. V državi bodo lahko ostali do 15 dni, ko gre za zasebna, turistična, tranzitna ali poslovna potovanja, za daljša obdobja pa bo še vedno potreben vizum.
V minulem tednu so Slovenijo znova zajele obilne padavine, ki so prizadele predvsem zahodni in južni del države. O številnih težavah so poročali zaradi zemeljskih plazov, poplav, razlivanja potokov in rek ter močnega vetra. Dodajmo, da je Slovenijo obiskal direktor ameriške Centralne obveščevalne agencije (CIA) William Burns in se srečal z direktorjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Joškom Kadivnikom. Šefa obveščevalcev sta potrdila odlično sodelovanje in izmenjala poglede na aktualne varnostne izzive. In, ker se je šola resno začela ... Od skupno 13.000 računalnikov, kolikor jih je ministrstvo za digitalno preobrazbo kupilo lani za 6,5 milijona evrov, je bilo skoraj 3000 razdeljenih šolam in zavodom, 39 občinam, v okviru javnih pozivov pa je bilo izdanih približno 2500 odločb o dodelitvi računalniške opreme.
V četrtek je Odbor DZ za izobraževanje, znanost in mladino kot ustrezno ocenil predstavitev kandidata za ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja. Ta je v predstavitvi kot pomembno izpostavil povečanje ugleda učiteljev in šole. Isti dan je kandidat za ministra za obrambo Borut Sajovic uspešno prestal zaslišanje na matičnem odboru DZ za obrambo. Med prednostnimi nalogami je izpostavil modernizacijo Slovenske vojske, dodatno opremljanje s poudarkom na dvojni rabi opreme ter nadgradnjo sistema civilne zaščite in reševanja. Poslanci Levice pa so vlado pozvali, naj v luči zaostrovanja vojne ustavi vojaško pomoč Ukrajini. Poslanka najmanjše koalicijske stranke Nataša Sukič je izpostavila nevarnost jedrskega spopada, če bi ugodili prošnjam Ukrajine za uporabo raket dolgega dosega znotraj Rusije.
Gremo še v tujino. Diskriminacija talibanskega režima proti ženskam je dejanje preganjanja, ki zadostuje za priznanje begunskega statusa, je odločilo Sodišče EU. Med drugim je razsodilo tudi, da sporazuma o ribarjenju in kmetijstvu med EU in Marokom, ki zajemata tudi proizvode iz Zahodne Sahare, kršita pravico prebivalcev Zahodne Sahare do samoodločbe. Objavilo je tudi sodbo, da država članica EU zakonite spremembe imena in spola v drugi članici ne sme zavrniti. Dodajmo, da se je v minulem tednu začelo sojenje nekdanji vodji skrajno desne stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen in drugim vodilnim v stranki zaradi obtožb o zlorabi evropskih sredstev. Ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange je v Svetu Evrope prvič nastopil v javnosti po izpustitvi iz zapora junija letos. Na položaj predsednice Mehike pa je prisegla Claudia Sheinbaum, ki je nasledila svojega levega populističnega mentorja Andresa Manuela Lopeza Obradorja. Prva predsednica v zgodovini države je dejala, da je napočil čas za spremembe in ženske. Predsednik gruzijskega parlamenta Šalva Papuašvili je podpisal sporni zakon o družinskih vrednotah in zaščiti mladoletnikov, ki omejuje pravice skupnosti LGBTQ. Predsednica države Salome Zurabišvili je 2. 10 podpis zakona zavrnila.
Ruska vojska je zavzela mesto Vugledar v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine, od koder se je 2. 10. umaknila ukrajinska vojska, saj ji je grozila obkolitev. Mesto predstavlja eno pomembnejših ozemeljskih pridobitev Rusije v zadnjih mesecih. Novo pa je tudi, da je predlog Evropske komisije za uvedbo dodatnih carin na uvoz električnih vozil, izdelanih na Kitajskem, prejel zadostno podporo držav članic. Komisija bo tako konec meseca očitno uvedla carine v višini od 7,8 do 35,3 odstotka. Proti uvedbi je neuradno glasovalo pet članic, med drugim Nemčija, 12 se jih je glasovanja vzdržalo. Peking je opozoril, da ostro nasprotuje dodatnim carinam, ki jih načrtuje EU. Gre za protekcionističen ukrep, poudarjajo na Kitajskem. Kritični so tudi v Nemčiji, kjer sta proizvajalca Volkswagen in BMW potezo označila za napačno, finančni minister Christian Lindner pa je posvaril pred eskalacijo trgovinskega spora med Kitajsko in EU.
Obilne padavine, ki so zajele Bosno in Hercegovino, so povzročile obsežne poplave, v katerih je umrlo okoli 20 ljudi, več deset jih pogrešajo. Vlada entitete Federacije BiH-a je razglasila stanje naravne nesreče. Najbolj kritične so razmere v Jablanici severno od Mostarja, kjer je voda odnašala hiše. Pod vodo so bila naselja Konjic, Kreševo in Fojnica, prizadeta sta tudi Kiseljak in Vareš. Neurje z dežjem je na območju Mostarja, Konjic in Jablanice poleg poplav sprožilo večzemeljskih plazov.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comments