Si vedela, da je vlada v minulem tednu na dopisni seji sprejela prvo slovensko vesoljsko strategijo 2030? Določa usmeritve in aktivnosti za povečanje konkurenčnosti slovenske vesoljske industrije in vzpostavitev vodilne vloge na vesoljskih področjih, kjer se odlikujejo slovenski deležniki. Gospodarskega ministra Matjaža Hana je ob tem pooblastila za predložitev prošnje za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji. Nam se je zdelo zanimivo. Pa tebi?
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda oblačno vreme)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če si že čisto preveč zaposlena) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Vremensko burne krompirjeve počitnice
Ključno: Vremensko burno dogajanje, tako v Sloveniji kot tudi v tujini, je zaznamovalo teden krompirjevih počitnic.
Podrobno: V Sloveniji je močno deževje v noči na soboto povzročilo poplavljanje objektov in cest ter plazenje, tudi plaz v Strugah je začel enakomerno drseti. Nato se je v ponedeljek na območju Baške grape sprožilo več plazov, evakuirati so morali prebivalce dveh hiš. Preventivno so evakuirali tudi prebivalce Koritnice, ki pa so se na domove vrnili v torek, ko so uspeli vzpostaviti cestno povezavo med zgornjim delom Baške grape in občinskim središčem. Isti dan je na Obali je poleg močnega deževja precej nevšečnosti povzročilo tudi visoko plimovanje morja. Tudi drugje po državi so gasilci črpali vodo iz objektov, nameščali protipoplavne vreče, prekrivali razkrite strehe, odstranjevali podrta drevesa ter varovali zemeljske plazove.
Arso je v četrtek opozoril na novo fronto z obilnimi padavinami in močnimi sunki vetra ter za severozahod države zaradi padavin za petek izdal rdeče opozorilo, za druge dele pa oranžno. Za vso državo velja oranžno opozorilo zaradi vetra. Po občinah so na najbolj ogroženih območjih ves dan tekle priprave na bližajočo ujmo, na območju Baške grape so preventivno evakuirali več deset prebivalcev. Najbolj burno vremensko dogajanje pa je nato sledilo v noči na petek (čez dan so padavine oslabele). Veter in dež sta povzročila kar nekaj težav, a hujših posledic nista prinesla. Agencija za okolje je za nedeljo izdala oranžno opozorilo za jugozahod države zaradi napovedanega močnega vetra, zaradi obilnih padavin pa za severozahod države.
Neurno je bilo tudi v tujini. S ponedeljkom so sever in osrednji del Italije zajela neurja z obilnim dežjem in močnim vetrom. Najhuje je bilo na območju Milana. S težavami zaradi neurij so se spopadali tudi na severu Hrvaške, od Reke do Zagorja. Nato je v četrtek začelo pustošiti neurje Ciran, ki je v zahodni Evropi v dveh dneh zahtevalo najmanj 15 življenj, od tega šest v Toskani v Italiji, kjer je vlada razglasila izredne razmere. Tu tako obilnih padavin niso zabeležili zadnjih 50 let. Poplave so od sveta odrezale Rezijo. Središče neurja Ciaran, ki je v četrtek zajelo južno Anglijo, severozahodno francosko obalo, Belgijo in Nizozemsko, zatem pa tudi Italijo, nato je nadaljevalo svojo pot med Britanskim otočjem in Skandinavskim polotokom. Močan veter pa je na Hrvaškem povzročal težave zlasti na obalnih predelih v Dalmaciji, kjer je morje ponekod poplavilo dele mest, med drugim v Splitu, Šibeniku in na nekaterih otokih.
Zanimivo: V Sloveniji se v zadnjih letih po podatkih statističnega urada zvišujejo vrednosti kazalnikov, ki pričajo o vplivu podnebnih sprememb na številne ekosisteme. V obdobju med 2010 in 2021 se je za 0,5 odstotne točke zvišala intenzivnost črpanja vodnih virov, v 2022 pa se je odklon povprečne temperature zraka od povprečja 1961-1990 zvišal za 2,6 stopinje Celzija.
Inflacija nižja, vendar višja od evropskega povprečja
Ključno: Oktobrska inflacija se je znižala, skrbi pa njeno odstopanje od precej nižjega evrskega povprečja.
Podrobno: Območje evra je po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat oktobra zabeležilo 2,9-odstotno inflacijo, potem ko je bila ta mesec prej pri 4,3 odstotka. Gre za najnižjo inflacijo po juliju 2021. Spodbujale so jo predvsem visoke cene hrane, alkohola in tobaka. Slovenija je bila medtem oktobra precej nad povprečjem območja s skupno valuto. Natančneje, Letna stopnja inflacije v Sloveniji je oktobra dosegla 6,9 odstotka, potem ko je bila septembra pri 7,5 odstotka. Po podatkih statističnega urada so nanjo najbolj vplivale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila oktobra 6,6- odstotna (oktobra lani 10,3-odstotna).
Višjo inflacijo od te v Sloveniji sta med državami, za katere ima Eurostat podatke, oktobra beležili le Slovaška s 7,8-odstotno in Hrvaška s 6,7-odstotno inflacijo. Nemčija je septembra beležila triodstotno inflacijo, Francija 4,5-odstotno, Italija 1,9-odstotno, Avstrija pa 4,9-odstotno inflacijo. Belgija (-1,7 odstotka) in Nizozemska (-en odstotek) sta oktobra imeli deflacijo. Inflacija v območju evra oktobra se je znižala bolj od napovedi analitikov, ki so pričakovali, da se bo umirila pri treh odstotkih.
Zanimivo: Inflacija v 20 članicah območja evra je z 2,9 odstotka vse bližje ciljanima dvema odstotkoma s strani Evropske centralne banke (ECB). Ta je z zviševanjem obrestnih mer v zadnjem letu sicer prispevala k padcu inflacije, ki se je lansko jesen povzela celo nad 10 odstotkov. ECB za letos napoveduje 5,6-odstotno povprečno letno inflacijo, za prihodnje leto 3,2-odstotno, za leto 2025 pa 2,1-odstotno.
Črna gora z novo vlado
Ključno: Črnogorski parlament je potrdil novo vlado premierja Milojka Spajića.
Podrobno: Vlado so podprle zmagovalna stranka junijskih volitev Gibanje Evropa zdaj, Demokrati nekdanjega predsednika skupščine Alekse Bečića, stranke albanske manjšine, Socialistična ljudska stranka ter koalicija Za prihodnost Črne gore. Slednja zaenkrat v novi vladi še nima lastnih ministrov, bi jih pa po dogovoru lahko predvidoma dobila ob načrtovani rekonstrukciji v začetku leta 2025. Iz opozicije novi vladi očitajo, da je protičrnogorska, protievropska in proruska. Največ očitkov je opozicija izrekla na račun novega predsednika skupščine Mandića, zaradi njega pa je v ponedeljek v Podgorici protestiralo tudi več tisoč ljudi.
Mandić in njegova stranka se zavzemata za razveljavitev priznanja Kosova, izstop države iz Nata ter odpravo sankcij proti Rusiji zaradi priključitve Krima leta 2014, zanikajo pa tudi genocid v Srebrenici. Sporno je še, da ima Mandić tudi srbsko državljanstvo, saj pridobitve dvojnega državljanstva po letu 2006 zakoni ne dovoljujejo. Srbskemu državljanstvu se je tako odrekel Spajić, da je lahko postal mandatar.
Zanimivo: Spajić je med razpravo zatrdil, da bo njegova vlada delala vsa štiri leta, državljanom pa obljubil, da bo z novim letom minimalna pokojnina zrasla na 450 evrov, povprečna plača pa da bo čez eno leto znašala 1000 evrov. S potrditvijo nove vlade Gibanje Evropa zdaj obvladuje oba najmočnejša položaja v državi. Gibanje je namreč Spajić lani ustanovil skupaj z Jakovom Milatovićem, ki je maja postal predsednik Črno gore.
Napetosti med Izraelom in Palestino se nadaljujejo
Ključno: Izraelska vojska je nadaljevala bombardiranje in kopenske operacije na območju Gaze, tarča je bilo tudi begunsko taborišče. Generalna skupščina Združenih narodov (GS ZN) je sprejela resolucijo s pozivom k humanitarnemu premirju v Gazi. ZN so opozorili na nevarnost genocida nad Palestinci.
Podrobno: V ponedeljek je izraelska vojska prebivalce znova pozvala k umiku na jug. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da prekinitve ognja ne bo, saj bi to pomenilo predajo Izraela terorizmu. Po neuspešnem glasovanju o štirih dosedanjih predlogih resolucij v Varnostnem svetu Združenih narodov (VS ZN) o vojni med Izraelom in Hamasom so potekala posvetovanja za zaprtimi vrati o predlogu resolucije desetih nestalnih članic ZN. V torek je v izraelskem napadu na begunsko taborišče Džabalija na severu Gaze bilo ubitih najmanj 50 ljudi, še okoli 150 je bilo ranjenih. Izraelska vojska je taborišče ponovno napadla v sredo in četrtek. Urad ZN za človekove pravice je opozoril, da bi izraelske napade na begunsko taborišče Džabalija na severu Gaze lahko označili za vojni zločin. Razmere v Izraelu so se zaostrile tudi zasedenem Zahodnem bregu, kjer so izraelske varnostne sile v dveh ločenih incidentih ubile dve osebi. V sredo so prvič po napadu Hamasa na Izrael in začetku izraelske ofenzive na območje Gaze za prehod ljudi odprli mejni prehod Rafa. Gazo je smelo zapustiti več kot 400 ljudi, od tega 76 bolnikov in ranjencev ter 335 tujcev in oseb z dvojnim državljanstvom.
V četrtek pa so, po poročanju palestinskega Rdečega polmesca, izraelska vojaška letala znova napadla okolico bolnišnice Al Kuds v Gazi. Število smrtnih žrtev izraelskega obleganja območja Gaze je preseglo 9000. Na petih lokacijah v mestu Gaza in na severu te palestinske enklave so se tudi v petek nadaljevali kopenski spopadi med gibanjem Hamas in izraelsko vojsko, ki je v četrtek obkolila mesto Gaza. Hamas je obtožil Izrael, da je zadel konvoj reševalnih vozil blizu bolnišnice Al Šifa v Gazi in ubil več ljudi. Izraelske sile so potrdile, da so izvedle napad samo na eno reševalno vozilo, ki naj bi ga uporabljali pripadniki Hamasa in ubile več teroristov. Mimogrede, Izraelske oblasti so v četrtek sporočile, da bodo prekinile vse stike z Gazo in so v oblegano enklavo začele vračati Palestince, ki delajo v Izraelu. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v pogovoru z Netanjahujem je ponovil poziv k humanitarnemu premoru, da bi na območje Gaze lahko prišlo več humanitarne pomoči. Netanjahu je dejal, da Izrael ne bo pristal na nikakršno prekinitev ognja, dokler Hamas ne bo izpustilo vseh zajetih talcev.
Vodja šiitskega libanonskega gibanja Hezbolah Hasan Nasrala je v prvem odzivu na vojno med Izraelom in Hamasom pohvalil teroristični napad Hamasa na Izrael 7. oktobra. Odgovornost za vojno na območju Gaze je v celoti pripisal ZDA, Izrael pa označil za orodje ZDA in ga posvaril pred napadom na Libanon. Netanjahu in ZDA so Hezbolah posvarile pred stopnjevanje konflikta.
Zanimivo: Združeni narodi so pozvali k nujni pomoči prebivalcem na območju Gaze in Zahodnem bregu. Ocenjujejo, da bodo potrebe po pomoči za približno 2,7 milijona ljudi znašale 1,13 milijarde evrov do konca leta. Razmere v oblegani palestinski enklavi, ki je pod izraelsko blokado in skoraj povsem odrezana od humanitarne pomoči, so se močno poslabšale, pomoč vanjo pa prihaja le počasi in v omejenem obsegu. Predstavniški dom ameriškega kongresa pa je v četrtek potrdil predlog zakona za 14,3 milijarde dolarjev vredno pomoč Izraelu. Že zdaj je sicer jasno, da zakon ne bo sprejet v senatu, kjer imajo večino demokrati. Ti so napovedali pripravo novega predloga, saj trenutni ne vključuje pomoči za Ukrajino in zahteva zmanjšanje druge proračunske porabe.
Umrl ameriški igralec Matthew Perry
Ključno: Umrl je ameriški igralec Matthew Perry, ki je zaslovel z vlogo Chandlerja Binga v ameriški kultni seriji Prijatelji. Vzrok njegove smrti še ni znan.
Podrobno: Starejše sestre le redko pišemo o smrti znanih oseb. V viharju vsega dogajanja namreč nerade pišemo o takšnih koncih, ki nas ne bodo zaznamovali z ničemer drugim, kot z grenkim spominom. Vendar Perry je ključni del zares kul serije, ki smo jo pogledale vse sestre (pa verjetno tudi naše mame). Zato se nam je zdelo prav, da delček Tedenskih (s)pet posvetimo njemu.
Serijo Prijatelji so predvajali med letoma 1994 in 2004. Perry je nato nastopil tudi leta 2021 v posebni oddaji Friends: The Reunion, v kateri se je vseh šest prijateljev ponovno zbralo pred kamero. Vendar na malem ekranu venomer nasmejan in sarkastičen Perry se je v resničnem življenju boril s številnimi duhovi. Ko je bil na vrhuncu svoje slave, se je Perry boril z odvisnostjo od protibolečinskih tablet in alkohola ter večkrat obiskoval klinike za odvajanje.
Po poročanju britanskega BBC je bila po igralčevi smrti v njegov spomin tudi ustanovljena fundacija Matthewa Perryja. Kot piše na spletni strani fundacije, gre za "uresničitev Matthewove trajne zaveze, da bo pomagal drugim, ki se spopadajo z odvisnostmi".
Zanimivo: Perryja so v petek pokopali v Los Angelesu. Ameriški mediji, med drugim spletni portal TMZ, so poročali, da so Perryja pokopali v ožjem krogu družine in prijateljev. Pogreba so se udeležili igralčeva mati, oče in očim ter njegovi igralski kolegi Jennifer Aniston, Courteney Cox, David Schwimmer, Matt LeBlanc in Lisa Kudrow.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. V skladu z odločitvijo vlade je bil podaljšan nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko vsaj do 19. novembra. Nadzor je na meji s Slovenijo podaljšala tudi Italija. Notranji ministri Slovenije, Italije in Hrvaške Boštjan Poklukar, Matteo Piantedosi in Davor Božinović, so se zavzeli za krepitev sodelovanja pri nadzoru mej na zahodnobalkanski migracijski poti. Načelno so se dogovorili za okrepitev mešanih patrulj, skupne koordinacijske centre policij in redna srečanja ministrov ter šefov policij. Državni svet pa je izglasoval odložilni veto na novelo zakona o delovnih razmerjih zaradi neskladnosti postopka priprave in sprejemanja novele s pravili socialnega dialoga. Prav tako je izglasoval veto na novelo zakona o tujcih, ki namesto ravni znanja jezika A1 uvaja t. i. novo preživetveno stopnjo znanja zaradi strokovne nedefiniranosti te ravni. Za vnovično potrditev bo v državnem zboru (DZ) potrebnih 46 glasov.
Komisija DZ za nadzor javnih financ bo obravnavala nakup 13.000 prenosnih računalnikov, vrednih skoraj 6,5 milijona evrov, ki ga je izvedlo ministrstvo za digitalno preobrazbo. Senat Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) pa je zaradi zaznanih sumov kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije sprejel odločitev o uvedbi preiskave v primeru sumov pritiskov na bivšo notranjo ministrico Tatjano Bobnar, so po seji senata sporočil iz KPK. Sodni senat celjskega sodišča pod vodstvom Leonide Jager pa je prvaka SDS Janeza Janšo obsodil za kaznivo dejanje obrekovanja, ki mu ga je v zasebni tožbi zaradi zapisa v tvitu maja 2021 očital nekdanji direktor STA Bojan Veselinovič.
Pojdimo še v tujino. Ukrajinske oblasti so sporočile, da so ruske sile v zadnjih 24 urah obstreljevale več kot sto krajev v Ukrajini, kar je največ v enem dnevu od začetka leta. Začel se je tretji krog mirovnih pogajanj za končanje vojne v Ukrajini, ki jih je podprl ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, Rusija pa jih bojkotira. Omenimo še, da je Ruski predsednik Vladimir Putin podpisal zakon o preklicu ruske ratifikacije pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT), ki prepoveduje testiranje jedrskega orožja.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Severni Makedoniji in Kosovu začela turnejo v kandidatkah za članstvo na Zahodnem Balkanu, v okviru katere je predstavila načrt EU za gospodarsko rast teh držav. V torek je obiskala Podgorico in Beograd, v sredo pa Sarajevo. Obisk je sledil njeni nedavni napovedi o šestih milijardah evrov evropskih sredstev za reforme in naložbe v regiji in bo potekal pred objavo širitvenega poročila o napredku držav na poti k članstvu v EU. Mimogrede, srbski predsednik Aleksandar Vučić je razpustil parlament in za 17. december razpisal predčasne parlamentarne volitve.
Evropski odbor za varstvo podatkov je sprejel zavezujočo odredbo, s katero bo ameriškemu tehnološkemu velikanu Meta prepovedal obdelavo osebnih podatkov uporabnikov za namene vedenjskega oglaševanja. Nekdanji podpredsednik ZDA Mike Pence pa je prekinil kampanjo za nominacijo za predsedniško kandidaturo republikanske stranke. Omenimo še, da se je sklenila štiritedenska škofovska sinoda o prihodnosti katoliške cerkve, na kateri so prvič sodelovali laiki in ženske.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre