Seveda v tokratnjih Tedenskih (s)pet ne moremo izpustiti dejstva, da so se s septembrom znova odprla vrata osnovnih in srednjih šol, študenti pa uživajo zadnji mesec svobode ali pa se borijo z zadnjimi študijskimi obveznostmi (če si tudi ti ena izmed njih, sočustvujemo s tabo in ti želimo vso srečo!). Kakorkoli, dogajalo se je še veliiiko drugega in (s težavo) smo izbrskale le pet novic, ki so zaznamovale teden in jih boš tako ali drugače občutila tudi ti in/ali tvoji bližnji. Še malo pa pridejo jesenski dnevi, "sweater weather" in nove dogodivščine! Zaenkrat pa si vzami pavzico, kavo ali čaj, se udobno namesti in uživaj ob branju.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti pod poletnim soncem enostavno ne ljubi (in če te je poletna romanca že malo vsrkala vase) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Bilo je veliko govora o energetski krizi
Ključno: Med drugim je potekalo drugo srečanje vodij političnih strank ter predstavnikov stroke in energetskih podjetij na temo energetske krize. Konec tedna je državni zbor sprejel zakona za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu zaradi energetske draginje v skupni višini 81 milijonov evrov.
Podrobno: Premier Robert Golob meni, da glavni izziv predstavljajo nedelujoči energetski trgi, kjer se brez likvidnosti dvigujejo cene - zato bi bila potrebna regulacija Evropske komisije. Kakorkoli, v četrtek je vlada sprejela paket energetske zakonodaje za upravljanje v primeru eskalacije na trgu električne energije in zemeljskega plina.
Poleg tega je vlada potrdila predloga novele zakona o oskrbi s plini in interventnega zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. S predlogom novele zakona o oskrbi s plini se zaradi povečanih tveganj v dobavni verigi zemeljskega plina (zaradi vojne v Ukrajini) predvideva dodatna zaščita gospodinjskih odjemalcev plina, malih poslovnih odjemalcev in skupnih gospodinjskih odjemalcev. Predlagana novela prinaša dva nova instituta: nadomestno oskrbo in osnovno oskrbo. Prvi v primeru, da se dobavitelj odloči za prenehanje delovanja ali da se ga iz različnih razlogov izloči iz bilančne sheme, odjemalcem jamči varnost glede dostopa do plina, ogrevanja. Drugi pa vsem odjemalcem omogoča, da si lahko plin zagotovijo po gospodinjski osnovni oskrbi, dobavitelji pa morajo cenike objaviti. Novela uvaja tudi enoten informacijski sistem. V zakonskem svežnju je tudi predlog interventnega zakona, ki vladi omogoča, da lahko v primeru dejanskih ali predvidenih motenj pri oskrbi z električno energijo in plinom razglasi višjo ali nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo.
V okviru poroštvenega zakona za energetska podjetja pa država daje podjetjem, ki kupujejo neruski zemeljski plin na trgih zunaj EU, poroštvo za 80 odstotkov obveznosti upravičenca (mimogrede, poroštvo = obveznost poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal, vir: Fran).
Veljati je začel tudi del ukrepov države za naslovitev izzivov energetske draginje. Gre za sveženj regulacije cen elektrike in plina ter znižanega DDV na energente. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je napovedal tudi poseg na trg kurilnega olja. Novost je tudi zakon za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu zaradi energetske draginje v skupni višini 81 milijonov evrov. Člani približno 63.000 socialno najranljivejših gospodinjstev in 7400 invalidov bodo tako prejeli enkratni energetski dodatek v višini 200 evrov. Država pa bo subvencionirala tudi podjetja, ki so jih visoke cene energije najbolj prizadele.
Zanimivo: Premier se je o energetiki pogovarjal tudi s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Strinjala sta se, da je treba v EU pripraviti strukturno reformo trga električne energije. Pogovarjala pa sta se tudi o podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU za Bosno in Hercegovino. Ob tem oba menita, da je nujno preprečiti destabilizacijo Zahodnega Balkana.
Kos odstopila od kandidature za predsednico države
Ključno: Bližajo se predsedniške volitve (bodo 23. oktobra) in v predsedniški tekmi je vedno več kandidatov. V minulem tednu je ob tem javnost presenetil odstop podpredsednice Gibanja Svoboda Marte Kos od kandidature.
Podrobno: Kos je povedala, da se je za odstop odločila iz osebnih razlogov. V Gibanju svoboda pa smo slišali več razlag za njen korak. Ena od njih je, da javnomnenjska merjenja niso na njeni strani v dovolj velikem deležu. Po zadnji anketi Mediane za POP TV bi zanjo glasovalo 11,4 odstotka anketirancev, za njena tekmeca Natašo Pirc Musar in Anžeta Logarja pa 28,7 oziroma 25,4 odstotka anketirancev. V Gibanju Svoboda so kot enega izmed razlogov omenili še veliko drobljenje glasov na levi sredini.
Izvršni odbor Gibanja Svoboda je dan kasneje sklenil, da na predsedniških volitvah ne bodo ponudili drugega kandidata. V dveh tednih pa naj bi se odločili o podpori kateremu od preostalih predsedniških kandidatov.
Zanimivo: Prvi krog predsedniških volitev bo potekal na isti dan kot Ljubljanski maraton. Državna volilna komisija je organizatorje maratona pozvala, da bodisi omogočijo nemoten dostop do volišč bodisi razmislijo o možnosti prestavitve termina maratona.
Blejski strateški forum o ruski agresiji in pripravljenosti za širitev na Zahodni Balkan
Ključno: V začetku tedna je Slovenija gostila Blejski strateški forum (BSE). Z uvodnima nagovoroma sta ga odprla predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in prek videopovezave ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Podrobno: Na forumu je bilo prisotnih okoli 400 udeležencev. Razpravljali so o številnih temah, predvsem povezanih z rusko agresijo in posledicami vojne. Prisotni so se strinjali, da EU enotno podpira Ukrajino v boju proti ruski agresiji. Prav tako se vse bolj se krepi pripravljenost za širitev na Zahodni Balkan. Predstavnika Srbije in Albanije sta ob tem izpostavila dolgotrajnost procesa in določeno mero dvoma v dejansko pripravljenost EU na širitev. Von der Leyen je na BSF povedala tudi, da Evropska komisija zaradi naraščajočih cen elektrike pripravlja izreden poseg na trg elektrike kot strukturno reformo tega trga.
Premier Robert Golob in von der Leyen sta na delovnem kosilu ob robu BSF med drugim izmenjala poglede glede razmer na trgu z električno energijo. Strinjala sta se, da bosta prostovoljno varčevanje s plinom in solidarnost v prihajajočih mesecih ključnega pomena. Oba sta mnenja, da mora EU ohraniti ambicioznost pri diverzifikaciji energetske oskrbe in zelenem prehodu. Von der Leyen se je srečala tudi s predsednikom Borutom Pahorjem.
Zanimivo: Golob se je pred začetkum foruma sestal s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem. Med drugim sta se pogovarjala o usklajevanju sporazuma za solidarnostno oskrbo s plinom.
Zamrznitev sporazuma med EU in Rusijo o poenostavljenem izdajanju vizumov
Ključno: Potekalo je tudi neformalno zasedanje obrambnih ministrov članic EU v Pragi. V tem mestu so se srečali tudi zunanji ministri, ki so dosegli politično soglasje o popolni zamrznitvi sporazuma med EU in Rusijo o poenostavljenem izdajanju vizumov.
Podrobno: Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je pozdravila dogovor zunanjih ministrov EU, ki so ga dosegli v Pragi. Dejala je, da ukrep odseva odločnost EU, da obsodi nesprejemljivo rusko agresijo. Ob tem je pomembno, da bodo, po besedah Fajon, lahko na primer študenti in novinarji še vedno hitro pridobili vizume, če bodo tako odločile države članice. Enako velja za posameznike, ki bodo resno ogroženi zaradi ruskega režima.
Obrambni ministri pa so se strinjali o začetku priprav za vzpostavitev vojaške podporne misije EU za urjenje ukrajinske vojske, kot je je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell. Slovenski predstavnik Marjan Šarec je predlog, ob opozorilu, da sta pred sprejetjem odločitve potrebna temeljit premislek in razprava, pozdravil.
Zanimivo: Ministri za zunanje zadeve so na zasedanju govorili tudi o širšem kontekstu vojne v Ukrajini. V sklopu tega so se strinjali, da je treba biti pripravljen na negativne posledice ruske agresije na Ukrajino. Borrell je poudaril, da se vojna verjetno ne bo kmalu končala.
Prisotni so izrazili skrb tudi glede korakov Rusov v zvezi z nuklearkami, predvsem v Zaporožju. V torek so govorili tudi o tem, kako vojna v Ukrajini vpliva tudi na Afriko. Strinjali so se, da se morajo usklajevati pri sodelovanju z afriškimi državami.
Slovenski športniki navduševali navijače
Ključno: Napeto je bilo tudi na športnem parketu. Slovenski odbojkarji so v osmini finala svetovnega prvenstva premagali Nemčijo in se uvrstili v četrtfinale. Začelo pa se je tudi evropsko prvenstvo v košarki.
Podrobno: Slovenska moška odbojkarska reprezentanca se je tako prvič v zgodovini uvrstila v četrtfinale svetovnega prvenstva. V tekmi z Nemčijo je zmagala s 3:1, tekma pa je bila nekoliko bolj izenačena kot prva.
Na evropskem prvenstvu v košarki slovenska reprezentanca brani zlato medaljo iz Istanbula 2017. Slovenska reprezentanca je v uvodni tekmi z 92:85 premagala Litvo, v soboto pa je sledila še slovenska zmaga v tekmi z Madžarsko (103:88). Trenutno je Slovenija ob Nemčiji edina neporažena v predtekmovalni skupini B, danes pa jo čaka še tekma z Bosno in Hercegovino.
Zanimivo: Odbojkarje (Slovenija : Nemčija) je v živo spremljala tudi naša Maja! Povedala je, da je vzdušje bilo odlično in da dvoma o zmagovalcu ni bilo. Najzanimivejše poudarke tekme pa lahko pogledaš tukaj:
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre