Oj! Kako preživljaš poletne dni? Si se stisnila h kaki zanimivi knjigi? Uživaš v sproščenih dneh ali še vedno čisto preveč zaposlena? Kakorkoli, me znova objavljamo Tedenskih (s)pet - če si slučajno karkoli zamudila.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Izmenjava zapornikov med Rusijo in Zahodom
Ključno: V okviru ene največjih izmenjav zapornikov po koncu hladne vojne so v Ankari izmenjali 26 ljudi, med drugimi tudi ruska vohuna, ki so ju decembra 2022 prijeli v Sloveniji.
Podrobno: Ruski predsednik Vladimir Putin je po izmenjavi zapornikov med Rusijo in Zahodom na moskovskem letališču Vnukovo v četrtek pozdravil ruske državljane, izpuščene v okviru izmenjave in se jim zahvalil za njihovo zvestobo. Predsednik ZDA Joe Biden pa je skupaj s podpredsednico Kamalo Harris ob vrnitvi v domovino sprejel tri ameriške državljane, ki so bili del izmenjave. V največji tovrstni izmenjavi zapornikov po koncu hladne vojne je bilo v Ankari v četrtek izmenjanih 26 ljudi - deset Rusov, vključno z dvema mladoletnikoma, je bilo predanih v zameno za 16 zapornikov z Zahoda, ki jih je pridržala Rusija. Biden je izmenjavo označil za diplomatski podvig in se zahvalil zaveznicam ZDA - tudi Sloveniji - ki so pri njej sodelovale in sprejele pogumne odločitve. Izmenjavo zapornikov so pozdravili tudi Združeni narodi, Evropska unija in zveza Nato. Svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan pa je dejal, da izmenjava zapornikov ne vpliva na morebitna diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini.
Zanimivo: Med izmenjanimi sta bila tudi novinar Wall Street Journala Evan Gershkovich in nekdanji ameriški marinec Paul Whelan. Slovenija je izročila dva ruska vohuna.
Na čelu Venezuele še naprej Maduro
Ključno: V Venezueli so za zmagovalca volitev razglasili predsednika Nicolasa Madura.
Podrobno: Prejšnjo nedeljo je na predsedniških volitvah v Venezueli zmagal sedanji predsednik Nicolas Maduro, ki ga je volilna komisija ob polemikah glede verodostojnosti izidov razglasila za zmagovalca. Opozicija trdi, da je zmagal njen kandidat Edmund Gonzalez Urrutia. V Venezueli so po objavi izida izbruhnili protesti, ki naj bi terjali več žrtev. Vojska je 30. julija zagotovila podporo Maduru.
Slovensko zunanje ministrstvo je Venezuelo pozvalo, naj zagotovi preglednost volilnega procesa in spoštuje voljo ljudi, potem ko je bil Maduro razglašen za zmagovalca volitev in po protestih, ki so zahtevali smrtne žrtve. ZDA, Argentina in Peru so Gonzaleza priznale za zmagovalca volitev.
Zanimivo: Omenimo še, da je reformist Masud Pezeškian prisegel kot deveti predsednik Irana. Slovesnosti so se udeležili predstavniki številnih držav, ter predstavniki libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah, jemenskih hutijevcev in politični vodja palestinskega gibanja Hamas Ismail Hanija.
Razmere na Bližnjem vzhodu zaostrene
Ključno: Izrael je v Bejrutu ubil visokega predstavnika Hezbolaha Fuada Šukra, v Teheranu pa vodjo Hamasa Ismaila Hanijo.
Podrobno: V torek je bil v zračnem napadu izraelskih sil ubit Šukr, eden najvišjih poveljnikov proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah in vojaški svetovalec vodje Hezbolaha Hasana Nasrale, ki naj bi bil odgovoren za napad na zasedeni Golanski planoti.
V sredo pa je v Teheranu bil ubit vodja gibanja palestinskega islamističnega gibanja Hamas Hanija, in sicer v napadu z vodeno raketo. Hamas je za njegovo smrt obtožil Izrael ter napovedal, da smrt ne bo ostala nekaznovana. Tudi Iran je obljubil maščevanje. Izrael uboja Hanije ni neposredno potrdil, je pa premier Benjamin Netanjahu dejal, da so vsem sovražnikom zadali uničujoče udarce.
V petek se je v mošeji imama Mohameda bin Abdula Wahaba v Dohi zbralo več sto ljudi in se poslovilo od Hanije. Po pogrebni slovesnosti v mošeji so truplo Hanije pokopali v mestu Lusail. Iran je medtem poudaril, da se je odločen maščevati po uboju Hanije, ki ga pripisuje Izraelu, in pozval k sklicu izrednega srečanja zunanjih ministrov Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC). Ameriški predsednik Joe Biden pa je v četrtek dejal, da uboj Hanije ni v pomoč v prizadevanjih za prekinitev ognja v vojni proti Hamasu v Gazi. Ob tem je v luči napovedi Irana o maščevanju izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti in pozval k dogovoru o premirju v Gazi.
Isti dan je gibanje Hezbolah sporočilo, da so izstrelili več deset raket na sever Izraela kot odgovor na smrtonosen izraelski napad na jugu Libanona. Gre za prvi napad te skupine po tistem, ko je Izrael v začetku tedna ubil Šukro. Šiitsko oboroženo gibanje se z Iranom in drugimi zavezniki v regiji usklajuje glede odziva na uboj Šukra v Bejrutu in atentat na Hanijo.
Zanimivo: Na ulicah Tel Aviva se je v četrtek zbralo več tisoč ljudi, ki so na zborovanju opozorili, da mineva 300 dni od ugrabitve talcev med napadom palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani. K zborovanju je pozval izraelski Forum družin talcev in pogrešanih, ki zastopa nekatere sorodnike izraelskih talcev.
ZDA: Harris uradno demokratska predsedniška kandidatka
Ključno: Ameriška podpredsednica Kamala Harris je zbrala dovolj glasov za uradno demokratsko predsedniško kandidaturo in se bo novembra na volitvah pomerila z republikancem Donaldom Trumpom.
Podrobno: Harris je v prvem odzivu dejala, da ji je v čast, da je zbrala zadosti glasov. 59- letnica je bila edina kandidatka v virtualnem glasovanju za predsedniško nominacijo, ki se je začelo v četrtek. Nominacijo bo uradno sprejela na demokratski konvenciji v Chicagu sredi avgusta.
Harris je edina kandidatka v virtualnem glasovanju za predsedniško nominacijo, ki se je začelo v četrtek in se bo sicer končalo v ponedeljek. Nominacijo bo uradno sprejela na demokratski konvenciji v Chicagu sredi avgusta. V predsedniško tekmo je stopila zatem, ko je predsednik Joe Biden 21. julija sporočil, da se ne bo potegoval za nov mandat in izrekel podporo podpredsednici. Ta je nato dobila tudi podporo večine uglednih demokratov. Zdaj ima manj kot sto dni časa, da ameriške volivce prepriča, naj jo podprejo proti nekdanjemu republikanskemu predsedniku Donaldu Trumpu.
Zanimivo: Biden je napovedal načrte za reformo vrhovnega sodišča, ki med drugim predvideva omejitev mandata sodnikov in zavezujoč etični kodeks ravnanja. Meni, da je reforma nujna po presenetljivih sodbah pretežno konservativnega sodišča, kot je bila razveljavitev pravice do splava v ZDA. Poleg tega je v zvezni državi Iowa začel veljati zakon o prepovedi splava po šestem tednu nosečnosti, razen v primerih posilstva ali incesta ter ogroženosti zdravja in življenja nosečnice ali velike nepravilnosti ploda.
Leški z zlato medaljo na olimpijskih igrah
Ključno: Zlato medaljo na OI si je priborila judoistka Andreja Leški.
Podrobno: Leški je v kategoriji do 63 kg na olimpijskih igrah osvojila zlato medaljo, ki je prva slovenska medalja na teh igrah. V finalu je z ipponom premagala Mehičanko Prisco Awiti Alcaraz, potem ko je bila že v polfinalu boljša od Francozinje Clarisse Agbegnenou. Slovenija je tako že na šestih zaporednih olimpijskih igrah osvojila medaljo v judu.
Zanimivo: Na OI pa se je dogajalo še marsikaj drugega, med drugim ni manjkalo transfobije in seksizma. Usmerjena je bila proti alžirski boksarki Imane Khelif, ki niti ni transspolna (torej biološki moški, ki je spremenil spol v ženskega) - je ženska, nikoli ni spreminjala spola. V Alžiriji je homoseksualnost celo nezakonita in Helif že od vsega začetka svoje športne kariere nastopa v ženski konkurenci. Vendar neprimernih, sovražnih komentarjev, ki ne temeljijo na dejstvih, je bilo veliko, tudi v slovenskih medijih (več o tem si lahko prebereš tukaj).
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Vreme je znova povzročalo škodo. V nedeljo je močno deževje z vetrom povzročilo novo škodo na infrastrukturi in objektih v severni, osrednji, severovzhodni in tudi jugovzhodni Sloveniji, največ na Koroškem in Savinjskem. Nevihte z močnimi krajevnimi nalivi so v četrtek zvečer in ponoči povzročale težave v več krajih po Sloveniji. Zalitih je bilo več objektov, močan veter je predvsem na Primorskem podiral drevesa in za dobro uro prekinil promet v koprskem pristanišču. Slovenija po lanski avgustovski vodni ujmi po besedah državne sekretarke z ministrstva za naravne vire in prostor Lidije Kegljevič Zagorc prehaja v obdobje, ko se bo v vodotoke namesto sedanjih okoli 30 milijonov evrov letno investiralo okoli 300 milijonov evrov letno. Za sanacijo okoli 4000 kilometrov poškodovanih vodotokov je namenjeno 1,36 milijarde evrov. Vzporedno poteka vzdrževanje, za katerega je namenjenih okoli 40 milijonov evrov letno, ter investicijski projekti, ki bodo na letni ravni dosegali okoli 100 milijonov evrov, je pojasnila na terenskem obisku predstavnikov državnih organov na prizadetih območjih.
Minister za delo Luka Mesec podpira sindikat v prizadevanjih za izboljšanje pogojev dela poštnih delavcev v času vročine, zato je pozval Pošto Slovenije, da naslovi tveganja za zaposlene zaradi vročinskih valov. Vodstvo Pošte Slovenije je odgovorilo, imajo sprejete tako splošne kot dodatne ukrepe za varno delo v času povišanih temperatur, med njimi dnevno pitje zadostnih količin vode in zračenje prostorov v jutranjih urah ter to, da zaposleni najbolj zahtevna dela po možnosti opravijo zgodaj zjutraj in da imajo kratke redne odmore med delom. V časopisni družbi Večer so v skladu z napovedmi začeli odpuščati. To je potrdil direktor družbe Miha Klančar, več ni želel razkriti. Po informacijah Sindikata novinarjev Večera pa so odpoved dobili trije od šestih novinarjev, kolikor naj bi jih odpustili glede na predstavljene informacije na svetu delavcev pred nekaj tedni.
Izredni nadzor nad delom policije v zvezi z anonimno lažno napovedjo streljanja na slovenskih šolah na spletnih družbenih omrežjih aprila, ki ga je opravilo notranje ministrstvo, je razkril vrsto pomanjkljivosti in nepravilnosti, vključno z navajanjem lažnih podatkov v uradnih evidencah, kar je kaznivo dejanje. V policiji so sprožili ustrezne postopke, notranji minister Boštjan Poklukar pa je izdal usmeritve za odpravo nepravilnosti. Veljati je začel nov pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Pravilnik med drugim dopustno čakalno dobo pri stopnji zelo hitro podaljšuje s 14 na 30 dni. Izvajalci pa bodo morali na proste termine naročati tiste bolnike, ki glede na nujnost obravnave čakajo najdlje.
Slovenska karitas bo s partnerji v začetku avgusta v Libanon odposlala zabojnik materialne pomoči, vredne več kot 100.000 evrov. Med drugim so zbrali medicinski, sanitetni in zobozdravstveni material. Slovenija je v zadnjih petih letih Libanonu namenila skupno 3,5 milijona evrov humanitarne pomoči. Zunanje ministrstvo je pozvalo slovenske državljane, ki so v Libanonu, naj zapustijo državo. Dodali so, da so razmere nestabilne, napetosti visoke, dogodki se lahko hitro in brez opozorila stopnjujejo. Ministrstvo odsvetuje tudi vsa potovanja v Izrael in Iran.
Gremo še v tujino. Napadalec z nožem, star 17 let, je v angleškem obmorskem mestu Southport zabodel in ubil dve deklici, še ena je za posledicami umrla 30. julija. V napadu, za katerega motiv ni znan, je bilo še 11 ljudi ranjenih. V več angleških mestih so naslednje dni potekali protesti.
Zemeljski plazovi v državi Kerala na jugu Indije, ki jih je sprožilo monsunsko deževje, so terjali najmanj 224 smrtnih žrtev, številni so še ujeti pod nanosi blata. Ljudi so plazovi presenetili med spanjem, pri reševanju sodeluje tudi vojska. Poleg tega je več držav na Balkanu se je soočalo z gozdnimi požari. Požar v Tučepih pri Makarski se je razširil na težko dostopen teren naravnega parka Biokovo, iz bližnje Podgore so evakuirali turiste. V enem od požarov v Severni Makedoniji je umrl moški. Zaradi požara na drugem največjem grškem otoku Evboja so evakuirali prebivalce več krajev, v Albaniji pa je požar ogrozil obalno mesto Shengjin. Potem ko so dele Dalmacije zajeli obsežni požari, je zunanje ministrstvo slovenskim državljanom svetovalo previdnost in spremljanje aktualnih razmer v hrvaških medijih in prek spletnih strani Hrvaške gasilske zveze ter hrvaškega prometnega kluba Hak.
Ruska vojska je izvedla nov obsežen napad z droni na cilje v Kijevu in drugih delih Ukrajine, ki je bil po navedbah ukrajinske vojske eden najobsežnejših doslej. Ukrajinska zračna obramba naj bi vse drone sestrelila. V Ukrajino naj bi prispela prva letala F-16, je povedal neimenovani predstavnik ameriških oblasti. Koliko letal naj bi prišlo v Ukrajino in iz katerih držav, ni znano. Moskva je 1. avgusta zatrdila, da bodo letala sestrelili.
Turške oblasti so brez pojasnil blokirale dostop do družbenega omrežja Instagram. Prepoved prihaja dva dni po tem, ko je direktor komunikacij turškega predsedstva Fahretin Altun obtožil Instagram, da brez razlogov ali pojasnil cenzurira objave v izraz sožalja po smrti političnega vodje palestinskega gibanja Hamas Ismaila Hanije. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je medtem zaradi atentata na Hanijo razglasil dan žalovanja.
Trije obtoženi načrtovanja terorističnih napadov v ZDA 11. septembra 2001 so s tožilstvom dosegli dogovor o priznanju krivde. Domnevni glavni načrtovalec napada Halid Šejk Mohamed in dva soobtožena so priznali krivdo po vseh točkah obtožnice, vključno z umorom skoraj 3000 ljudi. Tožilstvo je v zameno umaknilo zahtevo za smrtno kazen. Srbski parlament je podprl skupno izjavo o zaščiti narodnih in političnih pravic ter skupne prihodnosti srbskega naroda, ki navaja, da srbski narod predstavlja predstavlja edinstveno celoto in da je Kosovo neodtujljivi del Srbije.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Commentaires