Pa smo že v maju! Čas mineva s svetlobno hitrostjo. Kako si preživela praznike? Me smo med drugim pripravile novih Tedenskih (s)pet. :)
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš na sončku ali v senčki) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Slovenija 20 let v EU
Ključno: Kot je dejala ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, se je Slovenija v 20 letih članstva v EU tudi v najtežjih mednarodnih razmerah izkazala kot glas razuma in zagovornica miru.
Podrobno: Slovenija je 1. maja 2004 vstopila v EU še skupaj s Češko, Slovaško, Madžarsko, Poljsko, Litvo, Latvijo, Estonijo, Ciprom in Malto. Šlo je za največjo širitev v zgodovini Unije. Slovenija je z vstopom v EU in zvezo Nato, v katero je vstopila dober mesec prej, izpolnila strateška zunanjepolitična cilja, ki si ju je zadala po osamosvojitvi.
Zunanja ministrica je ob obletnici ocenila, da bi se morala Slovenija v prihodnje še tesneje povezovati na področjih, na katerih deli ključne skupne interese. Pri tem je navedla področje razvoja znanosti in izobraževanja, bančne in monetarne unije ter varnost in obrambo. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici ob 20. obletnici vstopa Slovenije v EU nanizala številne pridobitve, ki jih je omogočilo članstvo, od uspešnejšega gospodarstva do evropske solidarnosti. Premier Robert Golob pa je v poslanici poudaril, da je bila pot Slovenije v Evropo prava in najboljša odločitev. Kot glavne prednosti je izpostavil varnost in stabilnost ter enoten evropski trg.
Zanimivo: Predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto pa je poudaril, da je bil vstop v EU izjemnega pomena tudi za slovenski pravni red. Slovenija se je namreč pridružila skupnosti, ki je nastala predvsem kot pravna skupnost. Accetto je v poslanici ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo poudaril še, da EU kot pravna skupnost preizprašuje možnosti sobivanja držav, zavezanih prvinam samobitnosti in suverenosti, v soodvisni mednarodni oziroma naddržavni skupnosti, ustanovljeni za doseganje skupnih ciljev.
Na praznik dela o delavskih pravicah
Ključno: Praznik dela je prinesel razmisleke o položaju delavcev in prihodnosti delavskih pravic.
Podrobno: Na praznik dela so v organizaciji sindikatov potekala prvomajska srečanja. Predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob sta v poslanicah ob prazniku opozorila na pomen socialne pravičnosti. Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je dejala, da delavske pravice niso bile podarjene, ampak so bile priborjene, in to na zelo krvav način, ter med drugim opozorila na problematiko prekarnih delavcev in izogibanje delovnopravni zakonodaji. V središču Ljubljane so se zbrali predstavniki sindikatov, študentov in drugih civilnodružbenih organizacij in menili, da imajo delavci vsako leto manj razlogov za praznovanje.
Minister za delo Luka Mesec pa je v poslanici pred 1. majem zapisal, da so pred Slovenijo in Evropo težki izzivi, konkurenčni pritisk Kitajske in ZDA se povečuje, zaradi umetne inteligence se porajajo skrbi o množičnih odpuščanjih. Odgovore na te izzive bo iskal v poglabljanju, ne opuščanju slovenskega in evropskega socialnega modela.
Zanimivo: Mimogrede, prejšno soboto smo praznovali dan boja proti okupatorju. Pirc Musar ga je v poslanici izpostavila kot dan, ko se spominjamo poguma in odločnosti prednikov v boju proti zlu okupatorja. Golob pa je opozoril, da se kot družba tudi danes soočamo s spodkopavanjem temeljnih vrednot, čemur se moramo upreti.
SDS in NSi vložili zahtevi za ustavno presojo referendumov
Ključno: SDS in NSi sta na ustavno sodišče vložili zahtevi za ustavno presojo referendumov glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in rabe konoplje.
Podrobno: Torej, SDS in NSi sta minuli ponedeljek na ustavno sodišče vložili zahtevi za ustavno presojo odlokov o posvetovalnih referendumih glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in rabe konoplje s predlogom za prednostno obravnavo in začasno zadržanje odlokov do končne odločitve, ki ju je državni zbor (DZ) razglasil 25. aprila. To bi lahko vplivalo na datum njune izvedbe, ki je sicer predviden skupaj z evropskimi volitvami 9. junija.
Referendum o zakonski ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je po mnenju obeh opozicijskih strank v nasprotju z ustavo, med drugim s 17. členom, ki pravi, da je človekovo življenje nedotakljivo. Pri referendumu o rabi konoplje pa so opozorili na procesne nepravilnosti, saj sta v državnozborskem postopku iz enega nastali dve vsebinsko drugačni vprašanji, ki bi po mnenju opozicije morali biti predmet dveh referendumov.
Zanimivo: Ameriško ministrstvo za pravosodje je predlagalo, da marihuano uvrstijo med manj nevarne droge, s čimer bi rekreativno uporabo te droge obravnavali kot manj hudo kaznivo dejanje. To bo največja sprememba ameriške zvezne politike glede marihuane v zadnjih 40 letih.
V Arizoni izglasovali razveljavitev zakona proti splavu iz leta 1864
Ključno: V Arizoni so sprejeli zakon, ki preklicuje zakona o prepovedi splava iz leta 1864. Preklicani zakon je pred kratkim oživilo konservativno vrhovno sodišče Arizone, po preklicu pa bo obveljal zakon iz leta 2022, ki prepoveduje splav po 15 tednu nosečnosti.
Podrobno: Razveljavitev zakona iz leta 1864 mora podpisati še demokratska guvernerka Arizone Katie Hobbs. Vendar to velja za formalnost, saj je namreč že pred tem pozvala h glasovanju za razveljavitev zakona. Predlog za razveljavitev zakona je predstavniški dom kongresa te zvezne države potrdil pretekli teden. Pred tem je sicer že dvakrat poskušal razveljaviti zakon, vendar sta zaradi nasprotovanja republikancev, ki imajo večino v obeh domovih kongresa v Arizoni, oba poskusa spodletela. Tretji poskus pa je uspel, saj so se trije republikanci pri glasovanju pridružili demokratom. Podobno se je v sredo ponovilo v senatu, ko sta se demokratom pridružila dva republikanca, s katerima so imeli skupno 16 glasov, ki so jih potrebovali za razveljavitev zakona.
Zanimivo: Zvezno vrhovno sodišče ZDA je leta 2022 ukinilo pravico do splava po vsem ozemlju ZDA in odločanje o tem prepustilo posameznim državam. Nekatere so nato oživile stare zakone, sprejete pred uzakonitvijo pravice do splava na zvezni ravni. Arizona je denimo popolno prepoved splava – razen v primeru ogroženosti življenja nosečnice – sprejela leta 1864, še preden je sploh postala zvezna država in preden so ženske v ZDA dobile volilno pravico. Zakon je določal, da je opravljanje splava kaznivo dejanje, in ni predvideval nobenih izjem v primeru posilstva ali incesta. Vrhovno sodišče ga je na začetku preteklega meseca razglasilo za veljavnega.
V Iraku kazen za homoseksualne odnose do 15 let zapora
Ključno: Iraški parlament je sprejel zakon, s katerim bodo homoseksualni odnosi postali nezakoniti in kaznovani z do 15 let zapora. Bagdad sprejetje zakona utemeljuje z ohranitvijo verskih vrednot.
Podrobno: Zakon predvideva najmanj 10 in največ 15 let zaporne kazni za ljudi v istospolnih zvezah ter najmanj sedem let zapora za vsakogar, ki "promovira homoseksualnost ali prostitucijo", vključno z zdravstvenim osebjem, ki izvaja operacije spola. Poleg tega pa je z zakonom zagrožena tudi kazen od enega do treh let zapora za vsakogar, ki si spremeni "svoj biološki spol", sodeluje v "praksi izmenjave žena" ali se načrtno oblači "preveč ženstveno".
Zakon o spopadanju s prostitucijo in homoseksualnostjo, kot je njegov uradni naziv, je dobil predvsem podporo šiitskih strank, ki v iraškem parlamentu sestavljajo koalicijo. Kot navaja Reuters, je zakon prvotno predvideval celo smrtno kazen za homoseksualne spolne odnose, a so ga iraške oblasti pred obravnavo v parlamentu omilile po pritiskih iz ZDA in Evrope.
Zanimivo: Na potezo iraškega parlamenta so se odzvale številne organizacije za zaščito človekovih pravic. Podpredsednica programa za pravice LGTB-oseb v okviru organizacije Human Rights Watch Rasha Younes je opozorila, da potrditev zakona proti LGTB-skupnosti v Iraku pomeni grozljivo kršitev pravic članov te skupnosti in resen udarec temeljnim človekovim pravicam.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Novinarske organizacije v Sloveniji in svetu so ob mednarodnem dnevu svobode medijev poudarile, da je novinarjem nujno zagotoviti svobodo, ki jo potrebujejo pri opravljanju dela. Slovenija je letos na indeksu svobode medijev osem mest višje kot lani in je s 50. napredovala na 42. mesto. Novinarski poklic in profesionalno novinarstvo morata v družbi spet dobiti pravo veljavo, je ob svetovnem dnevu poudarila ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Ob tem dodajmo, da je Evropsko sodniško združenje sprejelo resolucijo o Sloveniji, s katero poziva slovensko vlado in državni zbor, naj nemudoma izvršita odločbo ustavnega sodišča glede sodniških plač in zagotovita ustrezne materialne pogoje za neodvisno delo sodnikov ter s tem prekineta trenutno kršitev načel neodvisnosti sodstva in delitve oblasti.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je napovedala, da bo zaradi nakupa stavbe na Litijski vložila kazensko ovadbo, ni pa povedala, zoper koga. Kot je dejala, naj to raziščejo organi pregona. Prodajalec stavbe Sebastjan Vežnaver novo cenitev, ki je pokazala, da je bilo 1,7 milijona evrov preplačanih, ocenjuje kot nestvarno in meni, da gre za politično obračunavanje.
Gremo še v tujino. Tudi Evropska komisija je ob dnevu svobode medijev izpostavila svojo zavezanost k podpori svobode in pluralnosti medijev. Opozorila je na vse večje število napadov na novinarje in poudarila, da jim je treba omogočiti varnost pri delu. Podobna svarila in pozive so izrazili tudi pri ZN in organizaciji Novinarji brez meja (RSF). V EU bodo v ponedeljek v veljavo stopila nova pravila za zaščito novinarjev in medijev pred t. i. strateškimi oz. SLAPP tožbami, le dan pozneje pa bo začel veljati akt o svobodi medijev.
Španski premier Pedro Sanchez je sporočil, da ostaja predsednik vlade. Da bo razmislil o možnosti odstopa, je napovedal nekaj dni prej, potem ko so pristojne oblasti zaradi suma korupcije sprožile preiskave proti njegovi soprogi. Sanchez je to označil za neutemeljeno blatenje in napade z desnice. Škotski premier Humza Yousaf pa je napovedal odstop. Vodja Škotske nacionalne stranke (SNP) je bil namreč pod pritiskom od propada dogovora o delitvi oblasti s škotskimi Zelenimi. 1. 5. je parlament zavrnil nezaupnico, ki so jo proti škotski vladi vložili opozicijski laburisti. V Nemčiji se je medtem začelo sojenje devetim domnevnim članom skrajno desničarske skupine Državljani rajha, ki so obtoženi terorizma in veleizdaje. Deveterica naj bi načrtovala napad na nemški parlament in strmoglavljenje vlade. Gre za prvo v nizu sodnih postopkov proti skupno 27 obtoženim v Nemčiji.
Hamas je dobil nov predlog Izraela za prekinitev ognja v Gazi, a odločitve o njem še niso sprejeli. Na ameriških univerzah so se okrepili propalestinski protesti, ki so bili vse bolj nasilni. V Ukrajini pa so priznali, da so ruske sile na fronti dosegle taktične uspehe. So pa poljski kmetje po dveh mesecih protestov proti uvozu kmetijskih pridelkov iz Ukrajine odstranili zapore na mejnih prehodih s to državo. Promet prek vseh mejnih prehodov na poljsko-ukrajinski meji je znova stekel. ZDA so uvedle nove sankcije proti več deset posameznikom in okoli 200 podjetjem, povezanim z rusko orožarsko industrijo. Do napovedi sankcij so bili kritični na Kitajskem.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre