Si vedela, da je podjetje Neuralink prvič vstavilo možganski vsadek v človeka? Lastnik podjetja, milijarder Elon Musk je 29. januarja sporočil, da so prvi rezultati obetavni. Cilj je človeškim možganom s pomočjo vsadka omogočiti neposredno komunikacijo z računalniki in drugimi napravami. Kaj meniš o tem? Kakorkoli, to ni edina novica, ki je zaznamovala minuli teden. Preberi več v spodnjem pregledu.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda prihajajoče izpitno obdobje)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če si že čisto preveč zaposlena z okraševanjem drevesca) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Švarc Pipan in domnevno preplačana stavba za sodne prostore
Ključno: Nakup domnevno preplačane stavbe za sodne prostore je ogrozil tako politični položaj pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan, kot tudi odnos stranke SD s premierjem Robertom Golobom in njen položaj v stranki.
Podrobno: V ponedeljek je predsedstvo SD Švarc Pipan zaradi objektivne odgovornosti pri aferi z nakupom sodne stavbe pozvalo k odstopu. SDS je proti Švarc Pipan vložila že pred časom napovedano interpelacijo. Nato je pravosodna ministrica v odzivu na poziv stranke SD k odstopu dejala, da prevzema objektivno odgovornost za nakup domnevno predrage stavbe za sodne prostore v Ljubljani, vendar ne bo odstopila. Iz dokumentacije je po njenih besedah razbrati, da je šlo za načrtno, protipravno delovanje in prirejanje dokumentacije.
Švarc Pipan je bila z možnostjo nakupa stavbe na Litijski cesti prvič seznanjena šele 5. decembra, izhaja iz analize nakupa, ki jo je predala Golobu. Analiza posebej izpostavlja, kakšna je bila pri poslu vloga vrha stranke SD, dopušča tudi možnost, da je bil posel voden po meri prodajalca. Glede narave obtožb Švarc Pipan glede članov SD lahko zaključke podajo le pristojni organi, je SD zapisala v odzivu, ki ga je zahteval Golob. Ob tem vztrajajo, naj premier ministrico razreši.
Zanimivo: V torek je Golob v državnem zboru zagotovil, da nakup 13.000 prenosnih računalnikov ni bil nesmotrn. Ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh je že teden prej zaradi tega že doletela interpelacija s strani SDS. Vlada je 31. januarja sprejela predlog novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki določa podlage za delitev 13.000 računalnikov.
Fides z umikom soglasij zdravnikov za nadurno delo zaostril stavko
Ključno: Glavni stavkovni odbor sindikata Fides je sprejel sklep, da v sredo vodstvom zdravstvenih zavodov preda preklice soglasij zdravnikov za nadurno delo; za to naj bi se odločila približno polovica zdravnikov.
Podrobno: Stavka zdravnikov se je s tem dodatno zaostrila, saj bo po mesecu dni, ko bo preklic stopil v veljavo, to povzročilo težave v organizaciji dela. Zdravniki bodo delali le 48 ur na teden ter ne več kot 16 ur neprekinjeno. V petek pa sta Fides in vladna stran na pogajanjih podala nove predloge, ki jih morata obe strani preučiti. Predsednik Fidesa Damjan Polh je dejal, da takrat medijsko ne bodo komunicirali. Dodal je, da bodo zadeve poskušali reševati strpno in priti do zaključkov. Povedal pa je tudi, da se zdravniška stavka nadaljuje. Namestnik vodje vladne pogajalske skupine Denis Kordež je dodal, da je vsem v interesu, da bo dogovor sklenjen v najkrajšem možnem času in da tudi stavko v najkrajšem možnem času zaključijo. V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor je soglasja za nadurno delo doslej umaknilo oziroma preklicalo 242 oziroma 34 odstotkov zdravnikov. V UKC Ljubljana pa je soglasje preklicalo 198 oziroma 13 odstotkov zdravnikov, so sporočili iz kliničnih centrov. V Slovenskem zdravniškem društvu medtem opozarjajo, da javni zdravstveni sistem vrsto let sloni na nadurnem delu zdravnikov. Ob umiku soglasij za nadurno delo se zdravstvo ne bo vrnilo na raven delovanja pred januarjem, organizacija zdravstva se bo poslabšala, čakalne dobe in dostopnost do specialističnih obravnav pa še bolj podaljšale, menijo.
Zanimivo: Mimogrede, v torek je na 41 upravnih enotah približno 2000 uradnikov stavkalo zaradi prenizkih plač in kadrovske podhranjenosti. Na nekaterih enotah je stavka trajala vse do srede, drugod pa le en dan. Glavni odbor Slovenskega sodniškega društva pa je odločil, da bodo sodniki nadaljevali s protestnimi zbori na sodiščih, ne bodo pa več omejevali svojega dela. Prvi zbor bo 7. februarja, nadaljevali pa jih bodo mesečno do uresničitve ustavne odločbe glede sodniških plač. V sredo so tožilci s protestno prekinitvijo dela za tri ure izrazili nasprotovanje vladi, ker ni uresničila ustavne odločbe o sodniških plačah. Stavke se je udeležila večina tožilcev, ki so v torek na vlado naslovili tudi predlog za dodatek k plači v višini 1244 evrov bruto.
Srečanje parlamentarnih strank na temo uporabe jedrske energije
Ključno: Vseh pet parlamentarnih strank se je srečalo na temo prihodnosti uporabe jedrske energije v Sloveniji. Strinjali so se, da bo še letos posvetovalni referendum o projektu gradnje drugega bloka jedrske elektrarne. Referendumsko vprašanje bo temeljilo na resoluciji o miroljubni uporabi jedrske energije v Sloveniji, ki jo bo vlada še poslala v državni zbor (DZ), stranke ga bodo oblikovale skupaj. Odločitev o investiciji bo sprejeta leta 2027 ali 2028. Podrobno: Na političnem vrhu pri premierju, na katerem so poleg vodij parlamentarnih strank sodelovali tudi predsednici republike in DZ, predsednik državnega sveta ter poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti, so se strinjali, da pot v brezogljično družbo temelji na uporabi obnovljivih virov energije in jedrske energije. Premier Robert Golob je poudaril, da je nadaljevanje projekta gradnje jedrske elektrarne JEK 2 ključnega pomena za prihodnost Slovenije, ter napovedal iskanje političnega konsenza in pripravo ustrezne zakonodaje za pospešitev projekta, pri čemer je izpostavil zavlačevanje zaradi prostorske zakonodaje.
Poleg tega se je vseh pet parlamentarnih strank dogovorilo, da bodo skupaj oblikovali referendumsko vprašanje in izvedli referendum še v tekočem letu. Temelj za referendumsko vprašanje bo resolucija o miroljubni rabi jedrske energije, ki naj bi bila kmalu predložena DZ. Premier je izrazil prepričanje, da bo posvetovalni referendum spodbudil procese, potrebne za gradnjo, vključno z umeščanjem v prostor, ter omogočil začetek pripravljalnih del z investicijo, vredno več kot 100 milijonov evrov.
Zanimivo: Odločitev o investiciji v projekt JEK 2 se pričakuje leta 2027 ali 2028, pri čemer se bodo razjasnili tudi podatki o moči elektrarne in vrednosti investicije. Premier je omenil možnost nadaljnjega referenduma o projektu in pojasnil, da bo sodelovanje drugih držav in obseg državnih sredstev določeno ob sprejetju investicijske odločitve, pri čemer se bo odločalo tudi o poslovnem modelu in investitorjih. Sestanek je bil ocenjen kot koristen za pospešitev gradnje in pričakovanja o cenejšem viru energije za potrošnike v prihodnosti.
Francoski poslanci za vpis pravice do splava v ustavo
Ključno: Spodnji dom francoskega parlamenta je z veliko večino podprl vpis pravice do splava kot zagotovljene svoboščine v ustavo, izpolnjujoč obljubo predsednika Emmanuela Macrona. S tem besedilo prehaja v senat, kjer podpora ni tako široka.
Podrobno: Od leta 1974, ko je bil splav v Franciji legaliziran, se je ta tema znova pojavila v središču politične debate, zlasti po odločitvi ameriškega vrhovnega sodišča leta 2022, ki je pravico do splava preneslo na posamezne zvezne države. To je privedlo do Macronovega in poslanskega poziva k vpisu te pravice v francosko ustavo - za zagotovitev ohranitve te pravice.
Zanimivo: Sprememba ustave v Franciji zahteva bodisi potrditev na referendumu bodisi podporo treh petin vseh poslancev obema domovoma parlamenta, kar predstavlja visok prag za sprejetje. V senatu, ki bo besedilo začel obravnavati 28. februarja, se obeta nasprotovanje konservativnih Republikancev in skrajno desnega Nacionalnega zbora.
Dogovor o proračunu EU s pomočjo za Ukrajino
Ključno: Evropski voditelji so se dogovorili o večletnem proračunu EU, ki vključuje pomoč za Ukrajino v višini 50 milijard evrov. Podrobno: Na četrtkovem izrednem zasedanju so voditelji držav članic EU, po neuspešnem poskusu decembra zaradi nasprotovanja Madžarske, soglasno podprli revizijo dolgoročnega proračuna EU (MFF). Obsega makrofinančno pomoč Ukrajini v višini 50 milijard evrov in dodatna sredstva za soočanje z migracijami ter naravnimi nesrečami. Dogovor sledi izjavi visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella, da bo EU Ukrajini do konca marca dobavila nekaj več kot polovico od obljubljenega milijona topniških izstrelkov.
Zanimivo: Dodajmo še, da je Meddržavno sodišče (ICJ) potrdilo svojo pristojnost v večjem delu ukrajinske tožbe proti Rusiji zaradi kršitev konvencije ZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, vložene kmalu po začetku ruske invazije leta 2022. Sodišče je takrat Rusiji odredilo ustavitev vojaških operacij do končne odločitve sodišča. ICJ je zavrnilo večji del tožbe Kijeva proti Moskvi glede financiranja terorizma na vzhodu Ukrajine, potrdilo pa je le, da Moskvi ni uspelo preiskati domnevnih kršitev. Ukrajina je tožbo vložila po izbruhu konflikta na vzhodu države leta 2014.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Transparency International Slovenia je sporočil, da indeks zaznave korupcije za Slovenijo za leto 2023 ostaja enak kot prejšnje leto, 56/100, vendar z za mesto slabšo uvrstitvijo, kar kaže na zaostajanje Slovenije za povprečjem držav EU v boju proti korupciji. Omenimo še, da so Slovenija, Nemčija in še šest držav na zasedanju sveta EU za splošne zadeve predstavile pobudo za učinkovitejše odločanje o širitvi EU. Za odločitve o odprtju posameznih sklopov poglavij v pristopnih pogovorih naj ne bi bilo več potrebno soglasje, temveč kvalificirana večina.
Slovenski predstavnik v Varnostnem svetu Združenih narodov (ZN), Samuel Žbogar, je na zasedanju o Bližnjem vzhodu, posvečenem nedavni odločitvi Meddržavnega sodišča (ICJ) v tožbi Južne Afrike proti Izraelu, poudaril podporo Slovenije odločitvi sodišča. Dodal je tudi nadaljnjo podporo Slovenije agenciji UNRWA. Na izrednem zasedanju EU so voditelji članic, vključno s slovenskim premierjem Robertom Golobom, podprli nadaljnjo makrofinančno pomoč Ukrajini v višini 50 milijard evrov, potem ko je Madžarska umaknila svoj veto, s tem pa so izrazili podporo tudi za področja migracij, soočanja z naravnimi nesrečami in Zahodni Balkan, kar je bila ena od prioritet Slovenije.
Pojdimo še v tujino. V Franciji je začel veljati nov zakon o priseljevanju, ki zaostruje pogoje za prebežnike, čeprav je ustavno sodišče zavrnilo več kot tretjino členov zakona. Protesti kmetov zaradi tega in drugih vprašanj so privedli do blokad večjih prometnih povezav in pristanišč v Franciji, Nemčiji in Belgiji. Na Severnem Irskem je bil dosežen dogovor o oblikovanju nove vlade po dveh letih politične blokade, medtem ko je Italijanska premierka Giorgia Meloni predstavila novo strateško partnerstvo z afriškimi državami. Izrael je razširil vojaške operacije na jug Gaze, kar je sprožilo mednarodno zaskrbljenost, in iranski predsednik Ebrahim Raisi je posvaril ZDA pred ustrahovanjem, ponovno poudarjajoč, da Iran ne bo začel vojne. Evropska unija je uradno potrdila akt o umetni inteligenciji, ki uvaja nova pravila za njeno uporabo, kar predstavlja pomemben korak naprej v regulaciji tehnologije na ravni unije.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comments