Konec tedna so šole znova odprle svoja vrata za skoraj 194.000 učencev in okoli 82.000 dijakov po vsej državi, tudi v krajih, ki so jih poleti prizadele ujme. Ob tem je minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je ob obisku OŠ Šmarje pri Kopru dejal, da več težav kot škoda na šolskih stavbah povzročajo prekinjene prometne povezave. Premier Robert Golob je šolarjem zaželel vedoželjnosti, igre, kreativnega učenja in sočutja do vrstnikov. Me pa smo znova pripravile Tedenskih (s)pet. Oprosti za zamudo. Nismo pozabile nate. <3
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če bi najraje zaprla oči, ker počivaš nekje na plaži v viseči mreži) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Na Blejskem strateškem forumu o širitvi EU
Ključno: Blejski strateški forum se je začel v znamenju izjave predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, da mora biti EU do leta 2030 pripravljena na širitev. Zbrani balkanski voditelji so izjavo pozdravili, a ob tem izrazili frustracije nad počasno širitvijo unije.
Podrobno: Tudi sicer sta bila sedanjost in prihodnost Zahodnega Balkana v veliki meri tema panelov. Predsednica republike Nataša Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon sta ob robu opravili večbilateralnih srečanj. Fajon je gostila še srečanje z zunanjimi ministri držav Zahodnega Balkana in posebnimi odposlanci za to regijo.
Premier Robert Golob in Fajon sta izpostavila pomen solidarnost pri soočanju z izzivi, kot so posledice neurij, ki smo jih avgusta občutili v Sloveniji. Pirc Musar pa je na dobrodelnem koncertu poudarila pomen ohranjanja miru in moč solidarnosti.
Zanimivo: V torek sta pristojna ministra Slovenije in Madžarske, Matjaž Han in Peter Szijjarto uskladila vsebino memoranduma o izgradnji plinovoda med državama, o katerem sta se decembra lani pogovarjala predsednika obeh vlad. Plinovod naj bi imel kapaciteto 440 milijonov kubičnih metrov, memorandum pa naj bi podpisali oktobra. Slovenija je še edina soseda Madžarske, kjer ni vzpostavljene povezave med plinovodnima omrežjema obeh držav.
Interventni zakon o nujnih ukrepih za pomoč prizadetim v ujmi
Ključno: Državni zbor (DZ) je sprejel interventni zakon o nujnih ukrepih za odpravo posledic in pomoč prizadetim v avgustovski ujmi. Usmerjen je v obnovo javne infrastrukture ter poenostavitev postopkov in pridobivanja dovoljenj. Poleg tega pa vsebuje tudi ukrepe za pomoč občinam, gospodarstvu ter prebivalcem.
Podrobno: Nekaj nasprotovanja interventnemu zakonu so bile deležne predvsem načrtovane prostovoljne solidarnostne sobote v gospodarstvu oz. obvezni solidarnostni prispevek. Ker so temu v SDS nasprotovali, so se pri glasovanju vzdržali in DZ je zakon sprejel s 56 glasovi koalicije, NSi in poslancev narodnosti. Proti ni bil nihče. Soglasno pa je DZ potrdil rebalans proračuna, ki za pomoč prizadetim in odpravo posledic poplav namenja 520 milijonov evrov. Premier Robert Golob je dejal, da neposredna škoda po poplavah po zadnji oceni znaša 4,7 milijarde evrov; za ureditev poplavljenih območij naj bi v naslednjih petih letih namenili do sedem milijard evrov.
Vlada je potrdila tudi okvirni seznam področij za najem dodatnih posojil iz mehanizma EU za okrevanje. Slovenija, ki je najprej predvidela najem 545 milijonov evrov posojil, bo zaprosila še za največ 747 milijonov evrov dodatnih posojil. Skupaj torej maksimalno 1,3 milijarde evrov od okoli 3,2 milijarde evrov razpoložljive kvote. Vlada naj bi do 320 milijonov evrov posojil namenila za naložbe v zmanjšanje poplavne ogroženosti in tveganj za druge podnebno pogojene nesreče. Še 427 milijonov evrov pa naj bi namenila za nadgradnjo železniške infrastrukture in trajnostno prenovo stavb.
Zanimivo: Mimogrede, rezultati analize poplavnega mulja v zgornji Mežiški dolini so pokazali presežene vrednosti potencialno strupenih snovi, svinca, kadmija in cinka. Kritično vrednost so presegle predvsem izmerjene vrednosti svinca, so pojasnili pristojni. Vzorčenje sedimenta, mulja in tal so sicer izvedli tudi v drugih porečjih, kjer je prišlo do poplavljanja, ob Kamniški Bistrici, Sori, Gradaščici, Savi, Krki, Muri, Dravi in Savinji. Rezultate pričakujejo prihodnji teden. Na obrežju v Mežici pa je reka Meža v povodnji razkrila stara ohišja akumulatorjev, ki naj bi jih tja zakopali v času delovanja nekdanjega rudnika Mežica okoli leta 1980.
Računsko sodišče nad izplačila dopustov ministrom Janševe vlade
Ključno: Računsko sodišče je ugotovilo, da za izplačilo neizrabljenega letnega dopusta ministrom in državnim sekretarjem ob koncu zadnje vlade Janeza Janše ni bilo ustrezne pravne podlage.
Podrobno: Osem ministrov je pri izplačilu zadnje plače prejelo skupaj 80.900 evrov denarnega nadomestila za neizrabljeni letni dopust za leti 2021 in 2022, 10 državnih sekretarjev iz šestih ministrstev in pet državnih sekretarjev iz kabineta predsednika vlade pa je skupaj prejelo 95.500 evrov. Državo je izplačilo v bruto bruto znesku stalo skoraj 205.000 evrov. Revizorji vladi priporočajo, naj državno odvetništvo pozove k podaji mnenja o realnih možnostih vračila neupravičeno pridobljenih sredstev.
Zanimivo: Računsko sodišče pričakuje ukrepe za vračilo neupravičeno pridobljenega denarja. Tudi Komisija za preprečevanje korupcije je proti devetim ministrom prejšnje vlade – Zdravku Počivalšku, Alešu Hojsu, Andreju Vizjaku, Marku Borisu Andrijaniču, Simoni Kustec, Andreju Širclju, Jožetu Podgoršku, Boštjanu Koritniku in Marjanu Dikaučiču – uvedla prekrškovne postopke zaradi istih izplačil.
V Franciji začela veljati sporna pokojninska reforma
Ključno: V Franciji je začela veljati sporna pokojninska reforma, ki je pred meseci sprožila številne množične proteste.
Podrobno: Z reformo, ki je eden ključnih projektov vlade predsednika Emmanuela Macrona, se upokojitvena starost v Franciji z 62 zvišuje na 64 let. Vlada pa jo je sprejela z uporabo posebnih pooblastil mimo parlamenta. Njeno sprejetje je bilo po oceni vlade nujno, saj naj bi se v nasprotnem primeru francoski pokojninski sistem sesul.
Spremembe, zlasti dvig upokojitvene starosti in daljše obdobje vplačevanja v pokojninsko blagajno, so na noge nemudoma spravile sindikate. V zadnjih mesecih so stavke in protesti po vsej državi, ki so se neredko sprevrgli v nasilje, večkrat ohromili javno življenje.
Zanimivo: Ob velikem pritisku je vlada po prvotni potrditvi v senatu sredi marca reformo sprejela s pomočjo posebnih ustavnih pooblastil in brez glasovanja v spodnjem domu parlamenta, kjer naj bi ji za potrditev zmanjkalo nekaj glasov.
Vojska v Gabonu izvedla udar
Ključno: Po napetostih v Nigru, je v še eni afriški državi, Gabonu, vojska izvedla udar.
Podrobno: V Gabonu so razpustili so vse institucije v državi in do nadaljnjega zaprli meje, za začasnega predsednika pa razglasili poveljnika predsedniške garde Brica Oliguija Nguemo. Razveljavili so izide predsedniških volitev 26. avgusta, na katerih je po podatkih volilne komisije zmagal dosedanji predsednik Ali Bongo Ondimba. Po oceni opozicije in vojske volitve niso bile transparentne.
Po besedah visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella sicer razmer v Gabonu, kjer je vojska v sredo izvedla državni udar, ni mogoče primerjati z razmerami v Nigru, kjer je do vojaškega udara prišlo konec julija. Meni namreč, da so bile volitve v Gabonu polne nepravilnosti. Tako o razmerah v Gabonu kot tudi o dogajanju v Nigru so prejšnji teden v Španiji razpravljali zunanji ministri unije, med njimi ministrica Tanja Fajon. Slednja je glede dogajanja v Nigru poudarila, da Slovenija podpira vsa prizadevanja za rešitev po diplomatski poti. V sredo je o tem govorila z alžirskim kolegom Ahmedom Attafom, ki ji je predstavil alžirski mirovni načrt za umiritev razmer v Nigru.
Zanimivo: Vojaška hunta v Nigru je v četrtek zaradi trenutnih varnostnih razmer začasno prepovedala delovanje vsem mednarodnim in nevladnim organizacijam ter agencijam Združenih narodov na območjih vojaških operacij v državi. V sporočilu na radiu pa ni pojasnila, za katera območja gre. V Nigru se sicer že leta spopadajo z nasiljem džihadističnih skupin na jugozahodu in jugovzhodu države.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Vladna stran je prekinila pogajanja s sindikati javnega sektorja, potem ko se niso uspeli sporazumeti o podpisu dogovora, s katerim bi kot rok za dogovor o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij določili 15. oktober, za začetek implementacije pa 1. januar 2025. Kako naprej, pa bo odločila vlada. Stekla je kampanja zbiranja podpisov podpre volivcev k predlogu sprememb zakona o varstvu okolja, ki ga predlagajo nekatere nevladne organizacije. Podpise podpore so med drugim že oddali v Inštitutu 8. marec, podporo zakonodajnemu predlogu pa so napovedali v koalicijski stranki Levica. Za vložitev zakonskega predloga je potrebnih 5000 podpisov volilcev. Podpise lahko zbirajo do vključno 30. oktobra. Mariborsko okrožno sodišče je v primeru preprodaje delnic elektro podjetij izreklo obsodilno sodbo za nekdanjega prvega moža Nove KBM Matjaža Kovačiča in nekdanjega lastnika Dela Revij Mateja Raščana. Prvega je nepravnomočno zaradi zlorabe položaja obsodilo na leto in pol zaporne kazni, drugega pa na leto in štiri mesece zapora.
Pojdimo še v tujino. Ukrajinske sile naj bi dosegle uspeh na južni fronti, obenem so se nadaljevali napadi z droni na cilje v Rusiji. Obrambni ministri držav članic EU, med katerimi ni bilo slovenskega ministra Marjana Šarca, so na neformalnem zasedanju skupaj z ukrajinskim kolegom Oleksijem Reznikovim razpravljali predvsem o nadaljnji vojaški pomoči Kijevu pri soočanju z rusko agresijo ter regionalnih in globalnih posledicah vojne v Ukrajini. V Španiji je razburjenje povzročil predsednik nogometne zveze, ki je na usta poljubil reprezentantko ženske ekipe, ki je zmagala na svetovnem prvenstvu. Odstopil je britanski obrambni minister Ben Wallace, na položaju ga je nasledil dosedanji minister za energetiko Grant Shapps.
Napeto je bilo tudi v ZDA. Ameriška zvezna sodnica je odločila, da se bo sojenje nekdanjemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu zaradi obtožb poskusov sprevračanja rezultatov predsedniških volitev leta 2020 začelo 4. marca 2024, to je dan pred t. i. super torkom. ZDA so prvič odobrile neposredno ameriško vojaško pomoč Tajvanu v okviru programa vojaške pomoči tujim vladam, in sicer v vrednosti 80 milijonov dolarjev. Odločitev mora potrditi še kongres. Tudi naravnih nesreč ni manjkalo. Na primer, na Floridi je pustošil orkan Idalia, požari, ki to poletje divjajo po Grčiji, pa bodo uničili več kot 150.000 hektarjev površin (po oceni grškega premiera Kiriakosa Micotakisa).
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre