Hojla! Si se kaj spočila minuli podaljšani vikend? No, če si ga imela ... Me smo zate, kot vedno, pripravile novih Tedenskih (s)pet. Preveri kaj je ključno, preleti podrobnosti ter zaključi z zanimivostmi vsake novice.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Umirjanje inflacije
Ključno: V Sloveniji se inflacija umirja, po izračunih državnega statističnega urada je bila oktobra v letni primerjavi ničelna.
Podrobno: V Sloveniji je bila inflacija oktobra po izračunih državnega statističnega urada v letni primerjavi ničelna, še oktobra lani pa je znašala 6,9 odstotka. Ničodstotna je bila tudi letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave med članicami EU. Medtem so cene življenjskih potrebščin v evrskem območju bile oktobra v povprečju za dva odstotka višje kot oktobra lani. To je za 0,3 odstotne točke višja medletna inflacija od septembrske.
Zanimivo: Razlog za višjo inflacijo predvsem je predvsem višja rast cen storitev. Storitve so se po prvi Eurostatovi oceni oktobra medletno podražile za 3,9 odstotka, kar je sicer enako kot septembra.
Uničujoče poplave v Španiji
Ključno: Hude poplave v Španiji so terjale do minulega petka več kot 200 smrtnih žrtev, večino na območju Valencie.
Podrobno: Vzhodni in južni del Španije je 29. oktobra prizadelo močno neurje, ki je povzročilo obsežne poplave. Več deset jih še vedno pogrešajo, v njihovo iskanje in pomoč na prizadetih območjih pa je vključenih vse več vojakov. Ponekod je v nekaj urah padla letna količina padavin. Španska vlada je razglasila tridnevno žalovanje in ustanovila krizni odbor za spopadanje s posledicami ujme.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila solidarnost z žrtvami. Obljubila je tudi pomoč Evropske unije, kar sta potrdila tudi komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič in predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Oba sta izrazila tudi sožalje družinam in vsem Špancem, ki so izgubili svoje bližnje. Pomoč pri odzivu na poplave je španski vladi ponudila tudi Nemčija. Solidarnost s Španijo sta izrazila tudi predsednica Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob. Slednji je sporočil, da je Slovenija pripravljena pomagati Španiji.
Zanimivo: Tropska nevihta Trami je na Filipinih terjala več kot 120 življenj. Zaradi poplav in nalivov, ki so prizadela več sto naselij na severu Filipinov, je moralo domove zapustiti pol milijona ljudi.
Izrael s prepovedjo delovanja agencije za pomoč beguncem
Ključno: Izrael je napadel vojaške baze v Iranu, izraelski parlament pa je sprejel zakonodajo, ki prepoveduje delovanje agencije ZN za palestinske begunce.
Podrobno: V soboto je izraelska vojska napadla Iran, tarča so bile vojaške baze, sistemi zračne obrambe in tovarne za proizvodnjo raket na zahodu in jugozahodu Irana. Teheran je sporočil, da so napadi povzročili omejeno škodo, ubiti so bili štirje iranski vojaki in en civilist. Izrael je napadel tudi cilje v Siriji in Iraku. V ponedeljek pa je izraelski parlament sprejel zakone, ki z letom 2025 prepovedujejo delovanje Agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) v Izraelu in v zasedenem Vzhodnem Jeruzalemu. Zakonodaja ogroža tudi delo agencije na območju Gaze, saj Izrael nadzira tamkajšnje mejne prehode.
Isti dan je izraelska vojska sporočila, da je po več dneh končala operacijo v bolnišnici v Džabaliji na severu Gaze, med katero so aretirali okoli sto oboroženih borcev in zasegli precej orožja. Ministrstvo za zdravje v Gazi je opozorilo, da je vojska aretirala vse zdravstvene delavce v bolnišnici, razen enega. Izrael je nadaljeval napade na Libanon, tarča je bilo tudi zgodovinsko mesto Tir. Prebivalce nekaterih delov mesta so izraelske sile pozvale k umiku. Kasneje v tednu so kasneje v tednu bombardirale humanitarno območje v mestu Han Junis v južnem delu Gaze. Po navedbah vojske je šlo za natančen napad na teroriste. Palestinski viri medtem poročajo o smrtonosnih napadih na taborišča za razseljene Palestince po vsej Gazi, kjer je bilo samo v torek ubitih več kot 130 ljudi. Dodajmo še, da je v petek Bejrut pretreslo najmanj deset zračnih napadov, potem ko je izraelska vojska izdala ukaze za evakuacijo iz stavb na južnem delu libanonske prestolnice.
Egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi je predstavil predlog za dvodnevno prekinitev ognja v Gazi, ki bi vključeval delno izmenjavo ujetnikov in bi sčasoma lahko vodil k celovitem premirju. Kabinet izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je v ponedeljek napovedal nadaljevanje pogovorov med posredniki in Hamasom v Dohi. Hamas pa je v četrtek zavrnil vsakršen predlog za le začasno prekinitev ognja v Gazi. V torek je vodstvo libanonskega oboroženega gibanja Hezbolah za svojega novega prvega moža izbralo dosedanjega namestnika vodje Naima Kasema. Kasem je v sredo v prvem govoru omenil možnost prekinitve ognja z Izraelom pod določenimi pogoji. Poleg tega se je Netanjahu konec tedna z ameriškimi uradniki pogovarjal o morebitnem dogovoru za končanje vojne v Libanonu. Načrt, ki naj bi bil pripravljen ob posredovanju ZDA, predvideva, da bi se šiitsko gibanje Hezbolah umaknilo 30 kilometrov severno od reke Litani, libanonska vojska ob podpori mirovnih sil ZN pa bi prevzela nadzor nad mejo. Libanon bi prevzel odgovornost, da prepreči ponovno oborožitev Hezbolaha, Izrael pa bi v skladu z mednarodnim pravom ohranil pravico do samoobrambe.
Zanimivo: Odločitev izraelskega parlamenta, da prepove delovanje UNRWA na izraelskem ozemlju, je sprožila številne kritične odzive tudi v Sloveniji. Po mnenju predsednice republike Nataše Pirc Musar je prepoved v nasprotju s pravnimi obveznostmi, ki jih ima Izrael kot okupacijska sila, premier Robert Golob pa je prepričan, da bo imela grozovite posledice za palestinske begunce. Odzvala se je tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je potezo označila kot hud udarec mednarodnemu pravu in ustanovni listini ZN.
Trump z zborovanjem, polnim rasističnih izjav
Ključno: Ameriška predsedniška tekma je v minulem tednu potekala v luči "smeti". Začelo se je z zborovanjem, ki ga je priredil republikanski predsedniški kandidat Donald Trump in na katerem je med drugim je komik Tony Hinchcliffe primerjal Portoričane s smetmi.
Podrobno: Konec tedna je na zborovanju Donalda Trumpa nastopil komik Tony Hinchcliffe in se med drugim grobo pošalil na račun Portorika - označil ga je za "plavajoči otok smeti sredi oceana". Zborovanje v znameniti newyorški dvorani Madison Square Garden so sicer zaznamovale številne rasistične izjave. Demokrati so bili ogorčeni, češ da gre za nov prikaz Trumpovega rasizma, znani Portoričani, kot sta Bad Bunny in Ricky Martin, sta javno podprla Kamalo Harris, oglasil se je tudi predsednik Joe Biden. Slednji je za "smeti" označil Trumpove podpornike.
Trump je Bidnovo opazko izkoristil sebi v prid in se naslednji dan na predvolilno zborovanje v ključni zvezni državi Wisconsin pripeljal v – smetarskem tovornjaku, oblečen kot smetar z odsevnim oranžnim telovnikom vred. Demokrati so skušali omiliti potencialno škodo Bidnovih besed, rekoč da je predsednik "zmeden" in "senilen" – čeprav so še julija, pred usodnim televizijskim soočenjem s Trumpom, trdili, da je "v optimalni formi" za potegovanje za nov mandat.
Zanimivo: Harris je medtem v torek nagovorila več deset tisoč privržencev na travniku pred Belo hišo. Posvarila je pred željo svojega Trumpa po nenadzorovani oblasti in obljubila, da bo kot predsednica upoštevala tudi tiste, ki se ne strinjajo z njo.
Nepravilnosti na volitvah v Gruziji
Ključno: Na volitvah v Gruziji je zmagala vladajoča stranka, opozicija izida ne priznava.
Podrobno: V Gruziji je na parlamentarnih volitvah s 54 odstotki glasov zmagala vladajoča stranka Gruzijske sanje. Opozicijske stranke in predsednica Salome Zurabišvili rezultata ne priznavajo. V ponedeljek so na poziv opozicije potekali protesti. Da je prišlo do kršitev, so ocenili tudi mednarodni opazovalci.
Tudi slovenski predstavniki so izrazili zaskrbljenost zaradi nepravilnostih na parlamentarnih volitvah v Gruziji, ki jih je zaznala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Kot je sporočilo zunanje ministrstvo, od gruzijskih oblasti pričakuje resno obravnavo nepravilnosti, da bi lahko znova vzpostavili zaupanje v volilni proces. Medtem je madžarski premier Viktor Orban, čigar država predseduje Svetu EU, obiskal Gruzijo in dejal, da so bile volitve tam svobodne in demokratične. Visoki zunanji predstavnik EU Josep Borrell je dejal, da Orban v Tbilisi ne prihaja v imenu EU.
Zanimivo: Mimogrede, potekal je tudi drugi krog parlamentarnih volitev v Litvi. Zmagali so socialdemokrati, ki so si dobili 52 od 141 mandatov in napovedali začetek koalicijskih pogajanj. V sredo so za za kandidata za predsednika vlade izbrali namestnika vodje stranke Gintautasa Paluckasa. Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Bolgariji je zmagala stranka Gerb dolgoletnega bolgarskega premierja Bojka Borisova. Novoizvoljeni predsednik avstrijskega parlamenta Walter Rosenkranz iz skrajno desne stranke svobodnjakov pa je kot prvega uradnega gosta prav tako sprejel Orbana, ki se je kasneje zasebno sestal tudi z vodjo stranke Herbertom Kicklom.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. V ponedeljek so minister za finance Klemen Boštjančič in predstavnika Skupnosti občin Slovenije ter Združenja mestnih občin Slovenije podpisali dogovor o višini povprečnine, ki bo v 2025 znašala 771,33 evra, v 2026 pa 775,29 evra. Občinam bo vlada zagotovila še 1,5 odstotka vplačane dohodnine v predpreteklem letu, ki ga bodo po ključu razdelile za odpravljanje podfinanciranosti in razvojnih razlik med občinami. V Združenju občin Slovenije dogovora niso podpisali.
V torek se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije. Kot sta po srečanju poudarila predsedujoča, zunanja ministra obeh držav, Tanja Fajon in Antonio Tajani, državi krepita dobre odnose in sodelovanje na več področjih. Na zasedanju so govorili o migracijah, narodnih manjšinah ter energetskem in gospodarskem sodelovanju, tudi o jedrski energiji.
Tajani se je sestal tudi s predsednikom stranke slovenske manjšine v Italiji Slovenska skupnost Damijanom Terpinom in predsednikom Sveta slovenskih organizacij Walterjem Bandljem. Tajanija sta opozorila na vprašanje zastopstva slovenske narodne skupnosti v italijanskem parlamentu.
Kasneje v tedni se je kandidatka za evropsko komisarko za širitev Marta Kos prvič sestala s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Kot je sporočila Kos, sta govorili o sodelovanju pri izvajanju mandata, še posebej glede podpore Ukrajini in širitvenem procesu kot nedvomni prioriteti celotne komisije. Izvedeli pa smo tudi, da je podpora vladi po anketi Mediane za POP TV najnižja doslej. Delo ministrske ekipe Roberta Goloba podpira dobra četrtina vprašanih, dobrih 58 odstotkov ji nasprotuje. Med strankami ima največ podpore SDS z 22,2 odstotka, sledijo Gibanje Svoboda (11,7 odstotka), SD (6,6), Levica (4,9) in NSi (4,5).
Vlada se je odločila za sodelovanje z italijanskim superračunalniškim centrom Cineca HPC iz Bologne, in sicer bo s petimi milijoni evrov sofinancirala nakup novega superračunalnika. To naj bi povečalo tudi možnosti samostojne slovenske prijave na evropski razpis za superračunalnike. Ob koncu Festivala slovenskega filma, ki se je začel 22. oktobra, pa so podelili nagrade: vesno za najboljši celovečerec je prejel film Sonje Prosenc Odrešitev za začetnike, ki je pobral tudi vesni za najboljšo glavno igralko (Katarina Stegnar) in igralca (Marko Mandić). Nagrada za najboljšo režijo je pripadla Hanni Slak za film Niti besede. Za najboljši film po izboru občinstva so razglasili dokumentarec Praslovan o glasbeniku Zoranu Predinu.
Gremo še v tujino. V ponedeljek je generalni sekretar Nata Mark Rutte ocenil, da prisotnost severnokorejskih vojakov v ruski regiji Kursk, kjer potekajo spopadi med ukrajinsko in rusko vojsko, kaže na vse večjo obupanost predsednika Vladimirja Putina. Navzočnost severnokorejskih vojakov v Rusiji so v torek potrdili tudi ameriški obveščevalci. V četrtek pa je Severna Koreja preizkusila eno svojih najmočnejših medcelinskih balističnih raket. ZDA, Južna Koreja in Japonska so jo po telefonskem pogovoru zunanjih ministrov treh držav v skupni izjavi pozvale, naj preneha s provokativnimi dejanji. Medtem je Evropska komisija v svežnju širitvenih poročil izrazila upanje, da bosta Ukrajina in Moldavija vsebinsko fazo pristopnih pogajanj z EU začeli prihodnje leto. Črno goro in Albanijo je pripravljena podpreti pri cilju, da pristopna pogajanja že zaključita do konca leta 2026 oziroma 2027.
Velika večina članov Varnostnega sveta ZN je v četrtek na izrednem zasedanju o zahodnih transferjih orožja Ukrajini na zahtevo Rusije poudarjalo, da ima Ukrajina pravico do samoobrambe. Rusija je sejo zahtevala po seji o vpletanju Severne Koreje v vojno v Ukrajini, kjer so države izražale zaskrbljenost zaradi prisotnosti vojakov Severne Koreje na ruskih tleh. Evropska unija in Japonska pa sta napovedali novo obsežno varnostno in obrambno partnerstvo. Gre za prvi sporazum, ki ga je EU sklenila s katero od azijsko-pacifiških držav. Dogovor med drugim predvideva razvoj sodelovanja na področjih skupnih vojaških vaj, izmenjave informacij, povezanih z obrambno industrijo, in vesoljske varnosti.
V Iranu so usmrtili zaprtega nemško-iranskega državljana Jamshida Sharmahda, ki je bil obsojen na smrt zaradi sodelovanja pri napadu na mošejo v mestu Širaz leta 2008, v katerem je bilo ubitih 14 ljudi. Zaradi primera sta se Berlin in Teheran zapletla v diplomatski spor. Japonska vladajoča Liberalno-demokratska stranka (LDP) pa je na predčasnih parlamentarnih volitvah prvič po letu 2009 izgubila večino. Gre za velik udarec vodji stranke in premierju Shigeruju Ishibi, a je ta v ponedeljek sporočil, da želi še naprej voditi vlado.
Koncentracije toplogrednih plinov v ozračju so v letu 2023 dosegle nove rekordne vrednosti, kar bo v prihodnjih letih vodilo v nove dvige temperatur, je sporočila Svetovna meteorološka organizacija (WMO), ki deluje v okviru ZN. Dodajmo, da je Evropska komisija dokončno potrdila uvedbo dodatnih carin na uvoz električnih vozil, izdelanih na Kitajskem, v EU. Poleg že obstoječih 10-odstotnih carin je s sredo uvedla carine v višini od 7,8 do 35,3 odstotka za obdobje petih let, razlog so kitajske subvencije proizvajalcem. Nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen pa je zaposlenim sporočil, da namerava zapreti vsaj tri tovarne v Nemčiji, število zaposlenih pa oklestiti za več deset tisoč. V sredo je VW sporočil, da je v tretjem četrtletju glede na enako lansko obdobje zabeležil 63,7-odstotni padec čistega dobička.
Konec tedna je Evropska komisija sprožila preiskavo kitajskega spletnega trgovca Temu, v kateri bo ocenila, ali ta krši določbe evropskega akta o digitalnih storitvah (DSA). Če bo potrdila sum, lahko podjetje doleti visoka finančna kazen. Prav tako je komisija izraelskemu farmacevtskemu velikanu Teva naložila plačilo globe v višini 462,6 milijona evrov zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu pri prodaji svojega zdravila za zdravljenje multiple skleroze Copaxone.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
コメント