top of page

Tedenskih (s)pet, 25. 2. - 4. 3.

Oj! Najprej, se opravičujemo, ker Tedenskih (s)pet tokrat objavljamo en dan kasneje. Minuli teden je bil BRU-TA-LEN ... Komaj smo našle čas za dihanje. Upamo, da ne zameriš <3 Kakorkoli ... Si vedela, da je Bela hiša uslužbencem vladnih zveznih agencij naložila, da v 30 dneh s službenih naprav odstranijo aplikacijo TikTok? Spomnimo, prejšnji teden je pristojni organ Evropske komisije uslužbence komisije pozval, naj s svojih službenih in osebnih naprav, ki jih uporabljajo za službo, odstranijo to aplikacijo. Kakorkoli, če te zanima, kaj drugega se je še dogajalo v minulem tednu, preberi spodaj. Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo doganjane v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).



V Ljubljani in Mariboru podnebna shoda mladih

Ključno: Mladi za podnebno pravičnost so v Ljubljani in Mariboru pripravili podnebna protesta. Udeleženci so nosilce moči pozvali k ukrepanju glede okoljske krize in naslavljanja podnebne problematike.

Podrobno: V Ljubljani je shod najprej potekal v skladu z napovedanim programom, nato pa so protestniki vstopili na bežigrajski stadion, ki pa je v zasebni lasti. Posredovali so policisti, ki so popisali 48 oseb. V Mariboru pa so pripravili alternativno turistično turo, ki je potekala po krožni poti mimo Glavnega trga, univerze, Mestnega parka in Prve gimnazije nazaj na Trg svobode.


Zanimivo: Na instagramu so Mladi za podnebno pravičnost med drugim napisali, da ⁣se vse osebe, ki so bile popisane v času protestov, "lahko v primeru pravnih postopkov obrnejo na Pravno mrežo za varstvo demokracije, kjer bodo preučili možnosti za zahtevo sodnega varstva. Dostopni so prek elektronskega naslova: pomoc@pravna-mreza.si".



Seksistične izjave letošnjih nomirancev za bodečo nežo

Ključno: Si že slišala za bodečo nežo? Gre za nagrado za najbolj seksistično izjavo leta. Med nominirankami in nominiranci so se med drugimi znašli tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, poslanec SD Jonas Žnidaršič, nekdanji predsednik vlade in član NSi Lojze Peterle, nadškof Stanislav Zore in predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti.


Podrobno: Med izjavami najdemo takšne cvetke, kot so:


"Glede na to, da je bil kolega Grims napaden od zadaj, ali se je (poleg atipične pljučnice) šel testirat tudi za AIDS?"


"Dragi študentje, dragi profesorji! Kakšna bo vaša izbira? Se boste prodajali mavricam ali boste izbrali svobodo? Vem, da bi človekovo hrepenenje po samoohranitvi raje izbralo mavrično prihodnost. A mavrična prihodnost v vsakem primeru pomeni odločitev za smrt. Mavrična prihodnost nas postavlja pred izbiro med drevesom življenja in med smrtjo. To odločitev sta sprejela naša prastaršana začetku človeške zgodovine. In sta začela obtoževati drug drugega in se skrivati pred Bogom."


"Na naši šoli so prepovedani barvanje las, lakiranje nohtov in drugo lepotičenje. Prepovedana so minikrila in majice s tankimi, špageti naramnicami. In mi to tudi utemeljimo dekletom. Namreč, fantom se je v teh pubertetniških letih že tako težko zbrati, utopljeni so v hormonih, in če potem poleg šestnajst, sedemnajst let starega fanta sedi dekle, ki je poleg tega, da je lepo, še strašno pomanjkljivo oblečeno, se fant res ne more koncentrirati na pouk. In to dekleta lepo sprejmejo in razumejo."


"Ne, ne bi se označila kot feministka, zato ker v bistvu spoštujem oba spola enako, zavzemam se za vsakogar, kateremu so kršene, lahko rečeva, človekove pravice ali kakšne druge pravice, kakšne druge svoboščine. Za vsakogar, ne glede na to, ali je ženska ali moški, mlad ali starejši, ali veruje ali ne veruje, ne glede na to, kakšne narodnosti je in etnične pripadnosti, spolne usmerjenosti in tako naprej."


Če te zanimajo še ostale nominirane izjave in kdo je izjavil kaj, pa preveri spletno stran: https://bodeca-neza.spol.si/izjave


Zanimivo: Bodečo nežo tradicionalno podelijo na mednarodnem feminističnem in kvirovskem festivalu Rdeče zore, ki se je začel v minulem tednu, sklenil pa se bo 12. marca.



EU in Velika Britanija končno z dogovorom o izvajanju severnoirskega protokola

Ključno: EU in Združeno kraljestvo sta dosegla dogovor o izvajanju severnoirskega protokola, ki po brexitu ureja trgovinska vprašanja na Severnem Irskem. Tako imenovani windsorski okvir, ki spreminja severnoirski protokol, naj bi omogočil trgovino brez ovir po vsej državi.


Podrobno: Bruselj in London sta se o severnoirskem protokolu dogovorila v okviru pogajanj o britanskem izstopu iz EU, do katerega je prišlo v začetku leta 2020. V skladu s tem protokolom Severna Irska v izogib vzpostavitvi nadzora na meji z Irsko, ki je članica EU, ostaja del evropskega enotnega trga in carinske unije. To pa s sabo prinaša nadzor blaga, ki na Severno Irsko prispe iz preostalih delov Združenega kraljestva.


Drugače povedano, windsorski okvir bo omogočil neovirano trgovanje po celotnem Združenem kraljestvu. Uvaja zelene pasove za blago, ki je iz preostalih delov države namenjeno na Severno Irsko. Za blago, pri katerem obstaja tveganje, da bo šlo v EU, bodo medtem uvedli rdeče pasove, kar pomeni ohranitev dosedanjih carinskih pravil.


Zanimivo: Nekdanji britanski premier Boris Johnson je namignil, da verjetno ne bo podprl novega dogovora med Londonom in Brusljem o izvajanju severnoirskega protokola. Obljubil je, da se bo še naprej boril za svojo različico brexita.



Najhujša železniška nesreča v Grčiji

Ključno: V torek je v čelnem trčenju potniškega in tovornega vlaka blizu mesta Larisa umrlo najmanj 57 ljudi. Nesreča naj bila posledica človeške napake.


Podrobno: Po tej najbolj smrtonosni železniški nesreči v Grčiji so aretirali postajnega načelnika v Larisi, ki je bil v času nesreče v službi. Obtožili so ga uboja iz malomarnosti, delno je prevzel odgovornost za nesrečo, ker ni preusmeril vlakov. Odstopil je tudi grški minister za promet Kostas Karamanlis. Nesreči so sledili protesti zaradi zanemarjanja železniškega omrežja. 3. marca se je na ulice prestolnice in drugih mest podalo tudi na tisoče študentov in dijakov. Zahtevali so pravico za žrtve. Napovedani so tudi novi protesti.


Zanimivo: Sindikati železničarjev opozarjajo, da so bile varnostne težave znane že več let. Grški železniški delavci zato danes stavkajo drugi dan zapored.



Slabši obisk, vendar dobri športni rezultati

Ključno: Kljub slabemu obisku Planice so športniki na prvenstvu v nordijskem smučanju blesteli.


Podrobno: V minulem tednu smo se spraševali, kako to, da je svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici obiskalo toliko manj ljudi, kot je bilo pričakovano. Organizatorji so predvidevali, da bo prišlo okoli 150.000 do 200.000 obiskovalcev, nato pa so pričakovanja prepolovili. Razlog naj bi bile tudi zasoljene cene vstopnic, namestitev ter gostinske ponudbe.


Slovenska reprezentanca v postavi Ema Klinec, Nika Križnar, Timi Zajc in Anže Lanišek je na mešani ekipni tekmi v smučarskih skokih osvojila prvo medaljo na tem svetovnem prvenstvu. Na srednji skakalnici je osvojila bronasto odličje. Zlato je pripadlo Nemcem, srebro pa Norvežanom. V petek pa je smučarski skakalec Zajc postal še svetovni prvak na veliki napravi. Srebro je osvojil Japonec Ryoyu Kobayashi, bron pa Poljak Dawid Kubacki.


Zanimivo: Smučarski skakalec Peter Prevc je v drugi seriji treninga na veliki skakalnici grdo padel. Odpeljali so ga v UKC Ljubljana, pri padcu je na srečo skupil le lažji pretres možganov.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Dogajanje v Sloveniji. Se spomniš, da smo prejšnji teden omenjale napovedan koncert Laibacha v ukrajinski prestolnici Kijev? No, bil je odpovedan. Po navedbah ukrajinskega organizatorja koncerta je bil razlog protest Ukrajincev proti prihodu Laibacha, ki je bil, kot so zapisali za STA, posledica nerazumevanja razlogov s strani skupine za vojno v Ukrajini. Skupina Laibach pa je kot enega od razlogov navedla njihovo izraženo naklonjenost do nekaterih ruskih umetnikov.

Gremo naprej. Poslanci SDS so v parlamentarni postopek vložili interpelacijo o delu vlade Roberta Goloba, v kateri želijo odgovor na vprašanje, v kakšni meri vlada uresničuje prisego, podano ob imenovanju v državni zbor (DZ). Med drugim ji očitajo ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in urada za demografijo, pa tudi ravnanje v nasprotju z ustavo in koalicijsko pogodbo. Predsednik SDS Janez Janša pričakuje, da bo vlada nekatere sporne poteze preklicala. Koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica očitke v interpelaciji v celoti zavračajo in ostajajo enotni. Na Trgu republike je potekal drugi protestni shod v organizaciji t. i. ljudske iniciative Glas upokojencev, na katerem se je zbralo več tisoč ljudi. Med drugim so zahtevali dostojne pokojnine in dostop do zdravnika. Še prej v tednu pa je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) vladi predlagal 3,5-odstotno izredno uskladitev pokojnin za vse upokojence in dodatno enoodstotno uskladitev za upokojene do vključno leta 2011. Za uskladitev bi moral zavod letos nameniti 206 milijonov evrov, leta 2024 pa približno 274 milijonov evrov. Izredna uskladitev bi veljala z aprilom. Vladna stran, ki mora sprejeti končno odločitev, je opozorila, da bi predlagana izredna uskladitev imela najmanj učinka ravno pri tistih, ki jih visoka inflacija najbolj prizadene. S 1. marcem so se pokojnine z redno uskladitvijo zvišale za 5,2 odstotka. Omenimo še, da so sobarice Hotelov Bernardin s stavko in shodom izkazale nasprotovanje prenosu delovnih razmerij z družbe Sava Turizem, ki jo lastniško obvladuje država, na zunanjega izvajalca. Od 1. marca so zaposlene pri podjetju Aktiva čiščenje. Podprli so jih tudi drugi zaposleni v Hotelih Bernardin in sindikalne organizacije. Delovati je začel nacionalni klicni center za pomoč uporabnikom zdravstvenega sistema. Obratuje ob delavnikih med 9. in 16. uro, dosegljiv je na telefonski številki 080 18 01. Po prvih dveh dneh delovanja klicnega centra se je izkazalo, da podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) o razpoložljivosti zdravnikov niso ažurirani, zato prihaja tudi do napačnih usmeritev, kot so sporočili z ministrstva za zdravje. Ljubljanski mestni svet pa je izglasoval dodatek za delovno uspešnost direktorici ZD Ljubljana Antoniji Poplas Susič za leto 2021. Ravnanje ljubljanskih svetnikov Gibanja Svoboda, ki so podprli izplačilo, bodo obravnavali organi stranke, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je napovedal, da soglasja k sklepu ne bo dal. Izplačilu dodatka je nasprotovala mestna opozicija, pa tudi Pirati, ki so pripravili protest. Protest je pred sejo pripravila tudi stranka Glas za otroke in družine, na katerem so izrazili tudi nasprotovanje politiki župana Zorana Jankovića in gradnji kanalizacijskega kanala C0. Če smo že pri kanalizacijskem kanalu, po vrsti protestov kmetov in lastnikov parcel ter dela stroke zaradi gradnje kanala C0 je Janković ponovil, da imajo za gradnjo vsa dovoljenja. Projekta se po njegovih besedah ne da več ustaviti. Zatrdil je, da so vsa gradbena dovoljenja na celotni trasi čez Kleče pravnomočna, manjka le 140 metrov v Tomačevem. Občina naj bi stroške, ki nastajajo zaradi oviranja projekta s strani posameznikov, iztožila na sodišču. Skratka, na področju sodstva se je dogajalo. Med drugim je okrožno državno tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo zoper predsednico republike Natašo Pirc Musar. Po poročanju POP TV so ugotovili, da v primeru domnevnega fiktivnega računa za vodenje Rdečega križa ni storila kaznivega dejanja in ni ponaredila uradnih listin. Presenetila pa je napoved Kanadsko-avstrijskega podjetja Magna, da bo prihodnji teden ustavilo proizvodnjo v hoški lakirnici. Na lokaciji, kjer naj bi ostalo 50 zaposlenih, nameravajo urediti podporno-razvojno središče za svoje druge lokacije po svetu, 108 drugim zaposlenim naj bi ponudili delo v Gradcu oz. se s sindikatom in svetom delavcev dogovoriti glede programa razreševanja presežnih delavcev. Gospodarski minister Matjaž Han od podjetja pričakuje vračilo 18,6 milijona evrov državne pomoči. Evropsko javno tožilstvo (EPPO) pa je že lani v Sloveniji sprožilo 12 preiskav zaradi suma zlorabe evropskih sredstev v skupni vrednosti 40,4 milijona evrov. Slovenska sodišča doslej v postopkih, sproženih v okviru EPPO, niso odredila zamrznitve premoženja. V minulem tednu je medtem vodstvo Darsa sklenilo pogodbo za gradnjo dveh sklopov severnega dela tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem. Pogodbena vrednost del je 55,45 milijona evrov brez DDV, izvedel jih bo konzorcij družb Strabag gradbene storitve in ljubljanske podružnice Strabag. Zunanja ministrica Tanja Fajon je na zasedanju Sveta Združenih narodov (ZN) za človekove pravice poudarila, da se bo Slovenija vedno zavzemala za spoštovanje mednarodnega prava, človekovih pravic, multilateralizem in solidarnost. Sodelovala je tudi na dogodku o pravici do zdravega in trajnostnega okolja in na donatorski konferenci za Jemen. Slovenija bo Jemnu v obdobju 2023- 2025 namenila 300.000 evrov humanitarne pomoči. Na donatorski konferenci za Jemen, kjer že osem let divja državljanska vojna, so države Združenim narodom obljubile skoraj 1,2 milijarde dolarjev. ZN so sicer ocenili, da za pomoč 17 milijonom ljudem v Jemnu potrebujejo 4,3 milijarde dolarjev. Kakorkoli, Fajon se je udeležila tudi foruma Raisina Dialogue v New Delhiju - osrednje vsakoletne indijske mednarodne konference o zunanjepolitičnih temah. Ob robu mednarodnega foruma je imela vrsto dvostranskih pogovorov, tudi z zunanjim ministrom Indije Subrahmanyamom Jaishankarjem. Ko smo že pri razpravah omenimo še, da so ministri za energijo in promet na neformalnem zasedanju, ki sta se ga udeležili tudi iz Slovenije udeležili ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen, razpravljali o pripravljenosti EU na prihodnjo ogrevalno sezono ter o izzivih energetskega in prometnega sektorja. Mimogrede, urad za makroekonomske analize in razvoj je zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za letos. Po novem napoveduje 1,8-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je v jesenski napovedi pričakoval 1,4-odstotno rast. Napoved za leto 2024 je poslabšal za 0,1 odstotne točke na 2,5 odstotka. Napoved je po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča spodbudna, a tveganja in negotovosti ostajajo, zato so v vladi previdno optimistični. Preden gremo v tujino omenimo še, da posilci za azil zahtevajo izenačitev z ukrajinskimi begunci in skrajšanje devetmesečnega roka čakanja na pravico do dela. V azilnih domovih živijo v ekstremni revščini in negotovosti, saj da so lahko v vsakem trenutku izgnani iz države, so člani iniciative prosilcev za azil Vič/Kotnikova/Logatec povedali na novinarski konferenci pred DZ. Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan je povedal, da so na ministrstvu pripravili kompromisni predlog, ki bi čas čakanja na pravico do dela skrajšal na tri mesece.


Sprehodimo se še v tujino. Okoli vojne v Ukrajini se je znova dogajalo veliko. Omenimo, da so države članice EU uradno potrdile deseti sveženj sankcij proti Rusiji, ki vključuje strožje omejitve za izvoz kritične tehnologije in blaga ki ga je mogoče uporabiti tako v civilne kot vojaške namene. Izvozne omejitve so vredne 11 milijard evrov. Na danskem so neznanci poškodovali kip male morske deklice, simbol prestolnice države. Na podstavek bronastega kipa so narisali veliko rusko zastavo. Odgovornosti za incident ni prevzel še nihče. Finski parlament pa je podprl vstop Finske v zvezo Nato. Za zakon, ki Finski omogoča vstop v severnoatlantsko zavezništvo, je glasovalo 184 finskih poslancev, sedem jih je bilo proti. Mimogrede, ob robu zasedanja zunanjih ministrov G20 v že omenjenem New Delhiju sta se na kratko sestala ameriški državni sekretar Antony Blinken in njegov ruski kolega Sergej Lavrov. To je bil njun prvi pogovor od začetka ruske invazije na Ukrajino. Na zasedanju G20 sicer zaradi različnih pogledov glede Ukrajine niso sprejeli sklepne izjave. Medtem je Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je v Iranu odkrila delce zelo visoko obogatenega urana. Kot je potrdil generalni direktor IAEA Rafael Grossi, je bila stopnja čistosti urana 83,7-odstotna, tik pod mejo za izdelavo jedrskega orožja. Izraelska in palestinska stran sta se zavezali k takojšnjemu ukrepanju za zmanjšanje nasilja, ki se je letos znova razplamtelo. Izrael štiri mesece ne bo razpravljal o novih naselbinah na zasedenih ozemljih, Palestinci ne bodo ukrepali proti Izraelu v okviru ZN. Srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti sta se na srečanju z visokim zunanjim predstavnikom EU Josepom Borrellom strinjala z vsebino predloga EU za normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, ki med drugim predvideva izmenjavo predstavništev ter medsebojno priznanje dokumentov. Vzhod Turčije je stresel nov potres z magnitudo 5,6, ki je znova zahteval življenje. Porušenih je tudi več stavb, ki so bile že poškodovane po močnem potresu v začetku meseca. Nesrečo z vremenom pa so imeli v Dalmaciji. Zaradi sneženja in vetra je bila namreč odrezana od preostalega dela Hrvaške. Okoli 500 ljudi je obstalo na cestah in jih je morala reševati civilna zaščita. Povezavo z Dalmacijo so odprli šele 27. februarja popoldne. Papež Frančišek pa je odredil ukrepe za zmanjšanje stroškov na področju nepremičnin. Kardinali, višji duhovniki in vodilni člani kurije ne bodo mogli več brezplačno ali pod posebej ugodnimi pogoji najemati in uporabljati nepremičnin v lasti Svetega sedeža.



Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre

Comments


bottom of page