top of page

Tedenskih (s)pet, 25. 11. - 2. 12.

Si že kdaj slišala za Henryja Kissingerja? V minulem tednu je umrl, star 100 let. Gre za ameriškega državnika in Nobelovega nagrajenca, ki je kot pristaš realpolitike pustil velik pečat na zunanji politiki ZDA. Odigral je ključno vlogo pri zbliževanju s Kitajsko, po drugi strani pa ga številni označujejo za vojnega zločinca. No, dogajalo pa se je še veliko drugega. Te zanima kaj? Preveri v novih Tedenskih (s)pet!



Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda oblačno vreme)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če si že čisto preveč zaposlena) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!



Golob za nova ministra predlaga Propsa in Novaka

Ključno: Premier Robert Golob je v državni zbor (DZ) poslal imeni kandidatov za ministra za javno upravo ter naravne vire in prostor.


Podrobno: Za vodenje prvega predlaga poslanca Svobode Franca Propsa, za vodenje drugega pa aktualnega državnega sekretarja Jožeta Novaka, so potrdili v kabinetu predsednika vlade. Kandidata za kmetijskega ministra premier pa za zdaj ni predlagal.


Vodji sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj Propsa ne poznata, v sindikatih pa se po njunih besedah nadejajo, da se bo pogajanj s sindikati javnega sektorja lotil takoj. Občine od bodočega ministra pričakujejo, da se bo odločno zavzel za občine in njihovo avtonomijo. Visoka pričakovanja imajo tudi do bodočega ministra za naravne vire in prostor, ki bo moral odločno pristopiti k popoplavni obnovi in narediti nujne korake pri reorganizaciji direkcije za vode, poudarjajo v Skupnosti občin Slovenije.


Zanimivo: Podpora vladi je padla tretji mesec zapored, prvič doslej ji nasprotuje več kot polovica vprašanih. Raziskava Mediane za POP TV kaže, da med strankami na prvem mestu z 22 odstotki podpore ostaja SDS, Gibanje Svoboda pa zdrsnilo še za pet odstotnih točk na 13,4 odstotka.



RTV Slovenija v finančni stiski

Ključno: Zaposlene na RTV Slovenija vznemirjajo izračuni finančnih in kadrovskih učinkov morebitnih ukinitev nekaterih enot te medijske hiše. Deli sklepa sveta javne radiotelevizije so po mnenju medijskih strokovnjakov tudi nezakoniti.


Podrobno: Svet Radiotelevizije Slovenija se je seznanil s poslovanjem zavoda v prvih devetih mesecih in oceno poslovanja do konca leta. Do oktobra je imel zavod 7,2 milijona evrov izgube, leto pa naj bi končal z 10,5 milijona evrov izgube. Zaradi neugodnih finančnih razmer so svetniki svetniki na seji sveta RTV Slovenija 22. novembra potrdili sklep, da naj uprava do petka pripravi in predloži izračune finančnih in kadrovskih učinkov več morebitnih ukrepov.


To so ukinitev organizacijske enote glasbena produkcija, ukinitev informativnega programa drugega programa Televizije Slovenija (TV SLO) in ukinitev Radia Si. Poleg tega vključujejo tudi ukinitev regionalnega programa radia in televizije Koper, ukinitev regionalnega programa radia in televizije Maribor, ukinitev mediateke, ukinitev založniške dejavnosti RTV SLO, ukinitev predvajanja radijskih programov na srednjem valu in progresivno znižanje plač.

Vir: Pexels

Medijski strokovnjaki, med drugimi Sandra Bašić Hrvatin, Boris Vezjak in Marko Milosavljevič, te morebitne ukrepe problematizirajo. Milosavljevič pri tem poudarja, da je "najprej treba narediti analizo javnega interesa, ne samo ekonomskih vidikov". Med drugim je povedal tudi, da je RTV Slovenija v stiski zaradi dveh razlogov - prvi tiči v slabem vodenju v minulih letih pod prejšnjim vodstvom, drugi razlog finančnih lukenj pa so vse minule vlade in vse minule ministrice in ministri za kulturo v minulih 17 letih. RTV prispevek kljub rasti inflacije ni bil povišan. Bašić Hrvatin je dodala, da bi urejanje teh zadev moralo biti urejeno tako, da je avtomatsko - ne pa vezano na vsakokratna pogajanja med vodstvom zavoda in katerokoli vlado, ki je trenutno na oblasti.


Zanimivo: Tudi Društvo novinarjev Slovenije je izpostavilo, da mora biti financiranje RTV Slovenija urejeno tako, da bo zavod lahko kakovostno in neodvisno opravljal svoje poslanstvo. Ocenjujejo, da krčenje ali ukinjanje regionalnih centrov pomeni oženje pravice javnosti do obveščenosti. Če te zanima več o tej temi, ti priporočamo ta podcast.



Evropska komisija z izplačilom Sloveniji za okrevanje po covid-19 in za obnovo po avgustovskih poplavah

Ključno: Evropska komisija je pozitivno ocenila drugi slovenski zahtevek za izplačilo iz evropskega sklada za okrevanje po pandemiji covida-19. Poleg tega je komisija odobrila tudi izplačilo 100 milijonov evrov predplačila iz solidarnostnega sklada EU za obnovo po avgustovskih poplavah v Sloveniji.


Podrobno: V okviru izplačila iz evropskega sklada za okrevanje po pandemiji covida-19 bo Slovenija tako predvidoma do konca leta prejela 541 milijonov evrov, od tega 231 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 310 milijonov evrov posojil. Preostanek od skupno 400 milijonov evrov izplačila iz solidarnostnega sklada EU za obnovo po avgustovskih poplavah (za toliko je zaprosila Slovenija) bo predvidoma izplačan v 2024. Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je zadovoljen, da je Evropska komisija odločitev sprejela hitro.


Zanimivo: OECD slovenskemu gospodarstvu za letos po novem napoveduje 1,4-odstotno rast, kar je 0,1 odstotne točke manj od junijske napovedi, prihodnje leto pa 1,8-odstotno, kar je 0,8 odstotne točke manj kot junija. Inflacija naj bi se umirjala postopno. Letna inflacija je novembra z oktobrskih 6,9 odstotka nazadovala na 4,9 odstotka, je objavil statistični urad. V mesečni primerjavi je bila nižja za odstotek, predvsem zaradi nižjih cen elektrike ob oprostitvi plačila prispevka OVE. Gre za najnižjo letno inflacijo v dveh letih. Po metodologiji EU je bila novembra letna inflacija 4,5-odstotna.



Premirja v Gazi je konec

Ključno: V Gazi je veljalo premirje med Izraelom in Hamasom, v enklavo je prišla humanitarna pomoč, strani sta izmenjali del ujetnikov. Premirje pa se je v petek končalo.


Podrobno: O začetku premirja smo pisale že konec prejšnjega tedna. Dodajamo nadaljevanje. Palestinsko gibanje Hamas je z nekajurno zamudo izpustilo še 13 izraelskih in štiri tajske talce, Izrael pa je v zameno osvobodil 39 zapornikov. Zaplet je bil posledica zahteve Hamasa, da Izrael najprej dovoli vstop tovornjakov s humanitarno pomočjo v severni del Gaze in upošteva merila za izpustitev palestinskih ujetnikov.


V ponedeljek so se predstavniki Izraela in Hamasa dogovorili, da se prekinitev ognja podaljša za dva dni, torej do 30. novembra, in pod enakimi pogoji kot doslej. Nadaljevale so se izmenjave izraelskih talcev za palestinske zapornike. Nato so humanitarne organizacije prvič uspele dostaviti pomoč tudi na sever Gaze, kjer kljub pozivom Izraela k evakuaciji še vedno ostaja več sto tisoč ljudi.


Je pa izraelska vojska med premirjem v Gazi nadaljevala racije na zasedenem Zahodnem bregu, kjer naj bi po palestinskih navedbah v torek ubili dva najstnika, še dva naj bi ubili v sredo. Isti dan je Hamas sporočil, da je izpustilo dve talki z ruskim državljanstvom in jih predalo Rdečemu križu. Pojasnili so, da so to storili zaradi prizadevanj ruskega predsednika Vladimirja Putina. Od začetka premirja (24. novembra) do minulega četrtka je na območje Gaze prispelo več kot 1000 tovornjakov s humanitarno pomočjo, izvedli so sedem zamenjav talcev oziroma zapornikov.


Kakorkoli, v petek se je na območju Gaze po tednu dni izteklo začasno premirje med Izraelom in Hamasom. Izraelska vojska je kmalu po izteku znova začela izvajati silovite napade na Gazo, v katerih je bilo doslej po navedbah tamkajšnjih oblasti ubitih že več kot 170 ljudi. Izraelska vojska je sporočila, da so zadeli več kot 200 "terorističnih ciljev". Obe strani trdita, da je za prekinitev premirja kriva nasprotna stran - Hamas trdi, da je Izrael kršil določila dogovora z blokado dobav goriva na sever Gaze, Izrael pa je palestinsko gibanje obtožil raketnega napada in nespoštovanja pogojev za izpuščanje talcev. Do zaostrovanja razmer je medtem prišlo tudi na izraelsko-libanonski meji.


Zanimivo: Zunanji ministri EU so opozorili, da se vojna med Hamasom in Izraelom ne sme razširiti po regiji, Nato pa se mora po besedah generalnega sekretarja Jensa Stoltenberga ob vojnah na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini še naprej osredotočati na Zahodni Balkan.


Začela se je podnebna konferenca ZN

Ključno: Ob opozorilih, da bo 2023 najtoplejše leto v zgodovini meritev, se je začela podnebna konferenca Združenih narodov (ZN) - COP28.


Podrobno: Na začetku podnebne konference ZN so potrdili odločitev o vzpostavitvi sklada za izgube in škode za blaženje obsežnih posledic podnebnih sprememb v najbolj prizadetih državah v razvoju.


V petek je generalni sekretar ZN Antonio Guterres pred zbranimi voditelji na podnebni konferenci ZN dejal, da za ukrepanje še vedno ni prepozno. Britanski kralj Katel III. pa je delal, da bi moral COP28 predstavljati ključno prelomnico v boju proti globalnemu segrevanju. Potem ko so predstavniki držav na prvi dan konference dosegli dogovor o dokončni vzpostavitvi sklada za kritje izgub in škode, je postalo znano tudi, da bo nad njegovim upravljanjem sklada bdela Svetovna banka. Združeni arabski emirati pa so sporočili, da za financiranje podnebnih ukrepov ustanavljajo svoj zasebni sklad.


Zanimivo: Leto 2023 bo najverjetneje najbolj vroče leto v zgodovini meritev, je sporočila Svetovna meteorološka organizacija in pozvala k nujnemu ukrepanju za zajezitev globalnega segrevanja. Opozorila je še na porast toplogrednih plinov ter rekordne temperature morske površine.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Državni zbor (DZ) je sprejel vmesno poročilo parlamentarne preiskave o sumu nezakonitega financiranja strank, ki govori o obvodnem financiranju SDS prek medijev, povezanih s to stranko. V SDS so očitke zavrnili. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pa je uvedla preiskavo zoper nekdanjo ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik zaradi suma kršitve s področja nasprotja interesov pri izvedbi razpisa za dodelitev sredstev nevladnim organizacijam. Ajanović Hovnik je v odzivu zapisala, da bo KPK nudila vse potrebne informacije in dokazila. Dodajmo še, da naj bi po poročanju več medijev zaradi suma izdaje tajnih podatkov ovadili nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjega v. d. direktorja policije Boštjana Lindava. Oba ocenjujeta, da gre za poskus njune diskreditacije. Ne na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) ne na tožilstvu in policiji ovadbe sicer ne potrjujejo.


Ministra za obrambo Slovenije in Hrvaške, Marjan Šarec in Guido Crosetto, sta podpisala dogovor o nakupu šestih večnamenskih helikopterjev AW139M. Namenjeni bodo podpori delovanju enot Slovenske vojske in v sistemu zaščite in reševanja. Vrednost nakupa brez DDV je 188,3 milijona evrov. Slovenija je ob robu ministrskega srečanja Nata skupaj s Hrvaško, Italijo, Češko, Grčijo in Slovaško podala skupno izjavo, v kateri so EU pozvali k odprtju pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino pred koncem leta. Skupina držav v izjavi poudarja, da je širitev EU skupen strateški interes držav članic. Vlada je za obravnavo v DZ pripravila predlog novele zakona o osnovni šoli, ki umešča nacionalno preverjanje znanja tudi za učence tretjega razreda. Hkrati se dosežki nacionalnega preverjanja v devetem razredu upoštevajo kot eno od meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v srednje šole, uvaja pa se tudi obvezni prvi tuji jezik v prvi razred osnovne šole.


Da zaključimo povzetek dogajanja v Sloveniji v pozitivni luči in razveselimo športne navdušenke in navdušence, dodajmo še, da sta Luka Dončić in njegova zaročenka Anamaria Goltes dobila otroka.


Pojdimo še v tujino. Prejšnjo soboto je ukrajinska zračna obramba nad Kijevom sestrelila 71 ruskih brezpilotnih letalnikov. Po oceni ukrajinske vojske je šlo za največji napad z droni na prestolnico od začetka ruske invazije. Napadi z droni na ukrajinska mesta so se nadaljevali tudi naslednje dni. V Ukrajini je v snežnem neurju umrlo 12 ljudi, o smrtnih žrtvah so poročali tudi z zasedenega polotoka Krim. Številna gospodinjstva so ostala brez elektrike, kar je v Ukrajini dodatno povečalo pritisk na električno omrežje, ki ga ruske sile sistematično napadajo. Omenimo še, da je rusko vrhovno sodišče na predlog pravosodnega ministrstva odločilo, da je "mednarodno javno gibanje LGBTQ+" ekstremistično, ter prepovedalo vse njegove aktivnosti v Rusiji.


V mestih po vsej Italiji so v luči mednarodnega dneva boja proti nasilju nad ženskami potekale demonstracije. Spodbudila jih je smrt 22-letne Giulie Cecchettin, ki naj bi brutalno umoril njen bivši fant. Iz Italije je nato pobegnil v Nemčijo, a so ga tam aretirali. Nasilje nad ženskami je tema, ki je še vedno precej tabuizirana. Več o tem je pisala tudi naša Maja. Sodišče pa EU je odločilo, da lahko vladni uradi v uniji svojim zaposlenim prepovejo nošenje verskih simbolov, kot so islamske naglavne rute, tudi če ti nimajo stikov z javnostjo, in sicer z namenom vzpostavitve popolnoma nevtralnega upravnega okolja.


Vodja desnosredinske Nacionalne stranke Christopher Luxon je prisegel kot novi novozelandski premier. Kot prednostne naloge svojega mandata na čelu tričlanske koalicije je navedel izboljšanje gospodarskih razmer, ukrotitev inflacije in znižanje življenjskih stroškov. Raketa zasebnega vesoljskega podjetja SpaceX pa je iz izstrelišča v ameriškem vojaškem oporišču Vandenberg v Kaliforniji v vesolje ponesla prvi vojaški vohunski satelit Južne Koreje. Do izstrelitve je prišlo manj kot dva tedna po tem, ko je Severna Koreja v orbito prav tako uspešno poslala svoj prvi vohunski satelit, čeprav ji to prepovedujejo sankcije Združenih narodov. Seul namerava do konca leta 2025 izstreliti še štiri podobne vohunske satelite.



Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!

- Starejše sestre

Comments


bottom of page