top of page

Tedenskih (s)pet, 24. 6. - 1. 7.

Glede na to, da uživaš na poletnem sončku (ali pa, upamo, boš kmalu) začnimo z novico iz hladnejših krajev. Nova finska vlada se je že znašla v krizi, ko je bil eden od ključnih ministrov Vilhelm Junnila prisiljen odstopiti po tem, ko so na dan prišli njegovi pozivi Finski, naj v boju proti podnebni krizi podpre splave v Afriki. Ok, zdaj pa gremo naprej s ključnimi novicami minulega tedna. Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!


Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo vzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).



Vlada potrdila predlog zakona o dolgotrajni oskrbi

Ključno: Vlada je potrdila predlog zakona o dolgotrajni oskrbi za sprejetje po nujnem postopku in predlog novele zakona o socialnem varstvu.


Podrobno: Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi širi nabor storitev in njihovo dostopnost, hkrati pa se osredinja na čim daljše bivanje starostnika v domačem okolju, je med drugim povedal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Predlog pristojnost vstopnih točk prenaša na centre za socialno delo (CSD), ureja področje financiranja dolgotrajne oskrbe in oskrbovalcem družinskega člana omogoča, da nadaljujejo izvajanje storitev tudi po 1. januarju 2024 (z navedenim datumom bodo obstoječi družinski pomočniki prevedeni v oskrbovalce družinskega člana). Določba prvega odstavka 134. člena uvaja domnevo, da je ob izpolnjevanju preostalih pogojev, z dnem uveljavitve predloga zakona, za osebe izpolnjen pogoj gostote zavarovanja v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.


Predlog ureja postopen začetek izvajanja pravic do dolgotrajne oskrbe. Obstoječi zakon za začetek uporabe pravic določa 1. januar 2024, kar pa predstavlja prekratek rok za prehod na nov sistem dolgotrajne oskrbe. Ne omogoča namreč pravočasne izvedbe dejavnosti za vzpostavitev sistema in prehoda izvajalcev na nov sistem. Ker časovnica, določena v zakonu, ne omogoča pravočasnega začetka izvajanja dolgotrajne oskrbe, je nujno in neodložljivo, da se na novo določi prehodno obdobje za začetek uporabe pravic do dolgotrajne oskrbe, menijo na ministrstvu za solidarno prihodnost.


Zanimivo: Omenimo še, da je vlada na četrtkovi seji začela obravnavo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi in predloga novele zakona o socialnem varstvu. Pred potrjevanjem pa je vlada oba zakonska predloga poslala v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS), vendar ta na petkovi seji ni bil sklepčen. Predsednik ESS Jakob Počivavšek je dejal, da je vlada s potrditvijo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi pred obravnavo na ESS-ju krši pravila sveta. V Zvezi društev upokojencev Slovenije pa menijo, da je v marsičem novi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi bolj dodelan od zdaj veljavnega. Kakorkoli, opozorili so nekatere nejasnosti, predvsem na področju sistema financiranja.



Brezplačna kosila za vse osnovnošolce

Ključno: Državni zbor (DZ) je potrdil zakonska predloga Inštituta 8. marec za uvedbo brezplačnih kosil za vse osnovnošolce. Otrokom, ki živijo pod pragom revščine, bodo brezplačna kosila na voljo z začetkom novega šolskega leta, vsem pa leta 2027.


Podrobno: Po predlogu, ki so ga v Inštitutu 8. marec vložili s pomočjo 5000 podpisov državljanov, bi brezplačna kosila za osnovnošolce uvedli januarja 2024. Toda parlamentarni odbor za izobraževanje, znanost in mladino je ob obravnavi predlogov sprejel vladno dopolnilo, po katerem bi se spremembe začele uporabljati septembra 2027. Kot so opozorili v vladi, namreč veliko šol prostorsko in kadrovsko še ni pripravljenih na povečanje števila kosil, ki bi sledilo uveljavitvi sprememb. Je pa odbor, da bi ublažil stiske otrok iz socialno šibkejših družin, še pred septembrom 2027 na predlog koalicije v zakon vnesel določilo, s katerim je razširil sedanje subvencioniranje kosil od septembra 2024. Do polne subvencije kosila bodo tako od jeseni upravičeni otroci iz najšibkejših družin.


Pravica do polne subvencije se bo tako razširila na otroke, ki živijo v gospodinjstvih, kjer povprečni mesečni dohodek na osebo sega do vključno četrtega dohodkovnega razreda po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Niso pa sprejeli dopolnila, da bi otroci, katerih starši so v petem dohodkovnem razredu, imeli pravico do 50-odstotne subvencije že s prihodnjim šolskim letom, ne pa šele od septembra 2024.


Zanimivo: Predlagane spremembe zakona o osnovni šoli in novele zakona o šolski prehrani je podprlo 59 poslank in poslancev, proti ni bil nihče.



Spopadi po svetu lani zahtevali več kot 238.000 smrtnih žrtev

Ključno: Novo poročilo Globalni indeks miru kaže, da so spopadi po svetu lani zahtevali več kot 238.000 smrtnih žrtev, kar skoraj dvakrat več kot leto predtem in največ po genocidu v Ruandi leta 1994. Slovenija se je na seznamu 163 držav uvrstila na 8. mesto.

Podrobno: Najbolj miroljubne države so trenutno Islandija, Danska in Irska. Slovenija se je uvrstila na 8. mesto, glede na leto prej je zdrsnila za štiri mesta. Najmanj miroljubne države so Sirija, Jemen in na zadnjem mestu Afganistan. Največ žrtev je lani zahtevala vojna v etiopijski pokrajini Tigraj, kjer je bilo ubitih več kot 100.000 ljudi. Še najmanj dvakrat toliko jih je umrlo zaradi bolezni in lakote, ki so posledica spopadov med etiopskimi in eritrejskimi vladnimi silami ter uporniki Tigrajske ljudske osvobodilne fronte.


Na drugem mestu po številu žrtev je ruska invazija na Ukrajino, v kateri je umrlo najmanj 82.000 ljudi. Na Inštitutu za ekonomijo in mir (IEP) ocenjujejo tudi, da je 65 odstotkov ukrajinskih moških, starih od 20 do 24 let, v vojni pobegnilo ali bilo ubitih. Več kot 30 odstotkov ukrajinskega prebivalstva je beguncev ali notranje razseljenih. Ob tem je pomembno izpostaviti, da je kljub vojni v Ukrajini je 92 držav zmanjšalo svoje izdatke za vojsko, 110 pa jih je zmanjšalo število vojaškega osebja. Oboroženi spopadi po svetu medtem postajajo vse bolj mednarodni - kar 91 držav je vpetih v neko obliko zunanjega konflikta. Za primerjavo, leta 2008 je bilo takšnih držav 58.


Zanimivo: Med kazalniki, ki jih upošteva svetovni indeks miru, so smrtne žrtve v spopadih, stopnja umorov, stopnja militarizacije, izvoz orožja, terorizem, politična nestabilnost in število zapornikov. Omenimo še, da so lani stroški oboroženih spopadov po oceni poročila znašali 17.500 milijard dolarjev oz. 13 odstotkov svetovnega bruto proizvoda. Pet držav – ZDA, Rusija, Nemčija, Francija in Kitajska –, izvozi tri četrtine orožja na svetu.



Ameriško vrhovno sodišče prepovedalo upoštevanje rase pri sprejemu na univerzo

Ključno: Vrhovno sodišče ZDA je prepovedalo upoštevanje rasne in etnične pripadnosti pri sprejemu na univerze. S tem je konservativna večina sodnikov končala desetletja trajajočo prakso, ki je okrepila izobraževalne možnosti pripadnikov rasnih in etničnih manjšin.


Podrobno: Konservativna večina sodišča je (podobno kot v primeru odprave pravice do splava) uresničila dolgoletne želje konservativnih Američanov za odpravo politik t. i. afirmativnih ukrepov oziroma pozitivne diskriminacije. Afirmativni ukrepi so prizadevanja za izboljšanje izobraževalnih in zaposlitvenih možnosti temnopoltih. Ti namreč večinoma izhajajo iz manj izobraženih in revnih okolij in imajo zaradi tega že v izhodišču slabše možnosti za napredovanje in uspeh. Univerze raso upoštevajo tudi zato, da svojim študentom zagotovijo čim bolj rasno raznoliko okolje in izkušnje.


Afirmativna akcija se je izoblikovala v času boja za državljanske pravice temnopoltih v 60. letih prejšnjega stoletja. Njeni nasprotniki trdijo, da ni več potrebna, saj v ZDA ni več diskriminacije in različnih možnosti (po mnenju zagovornikov afirmativnih ukrepov temu v realnosti ni tako). Sodba o afirmativni akciji bi lahko imela podoben učinek kot razveljavitev pravice do splava, saj bi lahko številne države in institucije ustavile programe, namenjene prikrajšanim manjšinam.


Sodišče se je pri tej odločitvi postavilo na stran aktivistične skupine Students for Fair Admissions (Študenti za pošten sprejem), ki je tožila najstarejši zasebni in javni visokošolski ustanovi v državi – elitno univerzo Harvard in Univerzo Severne Karoline. Natančneje, skupina je trdila, da so politike sprejema, ki upoštevajo rase, diskriminirale enako ali bolje kvalificirane azijske Američane, ki so se potegovali za vstop na obe univerzi. Ob tem je sodišče je izjavilo tudi, da lahko univerze po lastnih merilih upoštevajo osebne izkušnje posameznega prosilca (npr., ali je odraščal v ozračju rasizma) pri obravnavi njegove prošnje v primerjavi s prosilci, ki so bolj akademsko usposobljeni. Vendar odločanje predvsem na podlagi tega, ali je prosilec temnopolt, belopolt ali pripadnik druge rase, predstavlja rasno diskriminacijo, ameriška ustavna zgodovina pa ne dopušča takšne izbire, je med drugim v večinskem mnenju zapisal vrhovni sodnik John Robert.


Zanimivo: Ameriški liberalci so ob tem opozarjali, da se lahko tudi eden najkonservativnejših vrhovnih sodnikov, temnopolti Clarence Thomas, za svoj uspeh zahvali afirmativni akciji, čeprav je med tistimi, ki so si dalj časa prizadevali za njeno ukinitev.



Zavrnitev predloga Evropske komisije o obnovi narave

Ključno: Odbor Evropskega parlamenta (EP) za okolje je opravil končno glasovanje in zavrnil zakonodajni predlog Evropske komisije o obnovi narave. 44 poslancev odbora je predlog podprlo, prav toliko pa mu je nasprotovalo.


Podrobno: Cilj predloga, ki ga je Evropska komisija predstavila pred enim letom, je vzpostaviti ukrepe za obnovo, ki bodo do leta 2030 zajeli vsaj 20 odstotkov kopenskih in 20 odstotkov morskih območij EU, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki jih je treba obnoviti. Določa posebne pravno zavezujoče cilje in obveznosti za obnovo narave v mokriščih, rekah, gozdovih, morskih ekosistemih in na travnikih ter urbanih zelenih območjih.

Vir: Pexels

Skratka, to, da vodilni zakon EU o naravi v torek ni bil sprejet na ključnem glasovanju v odboru, je ogrozilo ključni steber načrtov bloka za zeleni dogovor. O zakonodaji, ambicioznem načrtu za povrnitev zdravega stanja degradiranih naravnih območij na celini, se bo kljub temu glasovalo na plenarnem zasedanju Parlamenta; glasovanje je predvideno za 11. julij.


Ker sta dva druga odbora že glasovala proti predlogu in odbor EP za okolje ni predložil stališča o predlogu zakona, bodo imeli poslanci zdaj tri tedne časa, da najdejo kompromis, ki bo sprejemljiv za večino v celotnem Parlamentu, ali pa bodo tvegali zavrnitev celotnega zakona. Proti zakonu o obnovi narave so nastopili konservativni poslanci Evropskega parlamenta in skupine kmetov, ki so trdili, da predlagana pravila ogrožajo preživetje kmetov in prehransko varnost Evrope, kar pa Evropska komisija in znanstveniki zanikajo.


Zanimivo: Ob tem omenimo, da je svet lani izgubil 4,1 milijona hektarjev neokrnjenega deževnega gozda, kažejo podatki študije Svetovnega raziskovalnega inštituta iz Washingtona. Tropski gozd se je lani skrčil za površino Švice. Največje izgube je povzročilo človeško krčenje, nekaj tudi gozdni požari.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Ustavno sodišče je presodilo, da je več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače in materialni položaj sodnikov, neustavnih. Ocenili so, da so plače sodnikov prenizke. Zakonodajalec mora neustavnost odpraviti v 6 mesecih. V javni obravnavi je osnutek novele zakona o delovnih razmerjih, ki med drugim prinaša oskrbovalni dopust in 30-urni delovnik. Delodajalci so ogorčeni, ker osnutek ni usklajen in ker je vlada s tem kršila pravila delovanja ESS-ja. Člani novega Sveta RTV-ja so soglasno podprli sklep o začetku postopka razrešitve v. d. generalnega direktorja RTV-ja Andreja Graha Whatmougha, očitajo mu več nepravilnosti. Za novega predsednika uprave RTV-ja so medtem prispele štiri veljavne prijave.


Na ministrstvu za delo napovedujejo dodatne kadrovske okrepitve centrov za socialno delo. Zunanja ministrica Tanja Fajon in gospodarski minister Matjaž Han zaključujeta obisk v Seulu. Opravila sta več srečanj na najvišji ravni in obiskala raziskovalno-razvojni center Kie. Ocenila sta, da je bil obisk odlična priložnost za promocijo Slovenije. Zagovornik načela enakosti je ugotovil, da je državna komisija za splošno maturo ravnala diskriminatorno, ko dijakinji s potrjenimi težavami pri branju ni odobrila uporabe preprostega pripomočka, ki bi jo pri pisanju mature šele izenačil z drugimi dijaki. Po napovedih Banke Slovenije se bodo nominalne plače do konca leta zvišale za skoraj 10 odstotkov, kar je največ v zadnjih 20 letih. Glavna razloga za to sta poenoten dvig plač v javnem sektorju in kronično pomanjkanje delovne sile.



Zdaj pa v tujino. Na ulicah izraelskih mest že 24 tednov potekajo protesti proti vladnemu predlogu reforme pravosodja, češ da ogroža izraelsko demokracijo. Upor Jevgenija Prigožina in njegove najemniške vojske Wagner je presenetil vse. Še bolj šokanten pa je bil nenadni konec te revolucije. Zasluge nosi posredovanje beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, kaj dosti o dogovoru pa ni znanega. Grki so po petih tednih znova volili parlament - zmagala je konservativna stranka Nova demokracija premierja Kiriakosa Micotakisa. V Franciji so potekali izgredi in spopadi protestnikov s policijo, potem ko je policist v torek zvečer med prometnim nadzorom ustrelil in ubil 17-letnika. Tožilstvo je policista obtožilo umora. Parlament Republike Srbske je sprejel zakon, s katerim je prepovedal izvajanje odločitev ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine v srbski entiteti. Brazilsko vrhovno sodišče je odločilo, da nekdanjemu predsedniku te države Jairu Bolsonaru zaradi zlorabe položaja in "ostudnih laži" med lanskimi volitvami za osem let prepove kandidirati za uradni položaj.


Ameriški zvezni preiskovalci so ugotovili, da so številne in resne napake osebja newyorškega zapora v Brooklynu omogočile to, da je ameriški finančnik Jeffrey Epstein leta 2019 naredil samomor, ko je čakal na sojenje zaradi spolnih zločinov. Malteški parlament je potrdil predlog zakona, ki bo nekoliko omilil strogo zakonodajo o prepovedi umetne prekinitve nosečnosti v državi. V skladu s predlogom bo ženskam splav dovoljen le v primeru, če je njihovo življenje resno ogroženo. Na širokem območju ZDA, od Srednjega zahoda do vzhodne obale vlada opozorilo zaradi kakovosti zraka po tem, ko je dim od kanadskih gozdnih požarov zaneslo k sosedom. Prizadetih je več kot 80 milijonov ljudi. Pentagon je sporočil, da kitajski vohunski balon, ki ga je februarja nad Atlantikom sestrelilo ameriško vojaško letalo, ni zbiral obveščevalnih podatkov, ko je letel čez ZDA. Podjetje Virgin Galactic, ki ga je ustanovil Richard Branson, je s poletom plovila VSS Unity po 20 letih prizadevanj danes končno uspešno izvedlo prvo turistično potovanje na rob vesolja.


Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, N1, Delo, 24ur.com, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre

Comments


bottom of page