Tedenskih (s)pet, 24. - 31. 5.

Big Sister
Jun 3
8 min read

Še en teden je za nami. Kako si ga preživela? Kaj ti je najbolj ostalo v spominu? Če je bil teden naporen in nisi uspela spremljati vseh novic, beri naprej!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

KPK preiskuje Goloba

Ključno: Ravno ob tretji obletnici njegove vlade je protikorupcijska komisija sporočila, da preiskuje premierja Roberta Goloba.

Podrobno: Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je uvedla preiskavo Goloba glede dopustovanja pri poslovnežu Tomažu Subotiču v Karigadorju in imenovanja Subotiča v svet javnih zavodov. Sumijo ga kršitve določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije s področja nasprotja interesov. Na KPK so dodali, da bo nadaljnji postopek pokazal, ali bodo sumi kršitev tudi potrjeni. Goloba uvedba postopka ni presenetila, je dejal.

Zanimivo: Prvaki koalicijskih strank so strnili pogled na triletno delo. Golob je prepričan, da so postavili zdrave temelje Slovenije, njihova vizija pa je moderna socialna država, ki bo temeljila na vključenosti, opolnomočenju in znanju vseh državljanov. V opozicijskih NSi in Demokratih menijo, da vladi primanjkuje samokritike, ter jo opozarjajo na nerealizirane projekte.

Zvišanje obrambnih izdatkov

Ključno: Vlada je sprejela predlog obrambne resolucije z občutnim zvišanjem obrambnih izdatkov.

Podrobno: Vlada je sprejela predlog obrambne resolucije, ki predvideva dvig sredstev za obrambno in varnostno politiko na dva odstotka BDP še letos, nato pa postopno na tri odstotke do leta 2030. Predlog vpeljuje tudi izgradnjo obvezne rezerve ter izpostavlja dvojno rabo, predvsem na področju zdravstvenih kapacitet, in širjenje t. i. prostorskih sil po zgledu nekdanje Teritorialne obrambe. V koaliciji o resoluciji, ki jo bo obravnaval še DZ, niso povsem enotni. Proti so glasovali ministri Levice.

Medtem je v torek Svet EU potrdil pravno podlago za nov evropski finančni instrument, v okviru katerega bo članicam za skupno naročanje obrambnih zmogljivosti na voljo do 150 milijard evrov posojil. Namen sprejete uredbe je okrepiti proizvodne zmogljivosti evropske obrambne industrije.

Zanimivo: Vlada je potrdila idejne projekte za dvig odpornosti bolnišnične infrastrukture in zmogljivosti v obliki vojaških delov bolnišnic za primer kriznih razmer. Za to so primerni UKC Maribor, bolnišnice Celje, Brežice in Nova Gorica, URI Soča, ortopedska bolnišnica Valdoltra in psihiatrična bolnišnica Vojnik. Gre za skoraj 220 milijonov evrov investicij.

Trumpove carine, zaostren spor s Harvardom, Musk zapustil vlado

Ključno: Ameriško sodišče je ocenilo, da je predsednik Donald Trump z uvedbo vzajemnih carin presegel pristojnosti, a sodna bitka se nadaljuje. Trump je zaostril spor s Harvardom, od sodelovanja v njegovi vladi se je poslovil milijarder Elon Musk.

Podrobno: V torek je vlada ZDA ustavila postopke za izdajo vizumov tujim študentom, hkrati pa pripravlja nove ukrepe, ki bodo vključili tudi obvezno preverjanje objav na družbenih omrežjih tistih, ki zaprosijo za vizum. Državni sekretar Marco Rubio je 28. maja napovedal, da bo vlada ukinila vizume kitajskim študentom.

V sredo je ameriško sodišče za mednarodno trgovino razveljavilo vse vzajemne carine, ki jih je Trump napovedal 2. aprila, saj je ocenilo, da je s tem presegel pristojnosti. Istega dne se je poslovil Musk, ki tako ne vodi več urada za vladno učinkovitost (Doge), kjer je občasno prihajal v spor z drugimi ministri. Njegov odhod je potrdila tudi Bela hiša. Kakrokoli, v četrtek je zvezno prizivno sodišče začasno ustavilo uveljavljanje odločitve sodišča za mednarodno trgovino, kar pomeni, da Trumpove carine ponovno veljajo. Ameriški predsednik je ob tem Kitajsko obtožil, da je prekršila dogovor o umirjanju trgovinske vojne.

Poleg tega je vrhovno sodišče ZDA dovolilo vladi predsednika Trumpa, da ukine status zaščite pred izgonom približno 523.000 migrantom iz Venezuele, Kube, Haitija in Nikaragve. Ta status jim je bila leta 2022 podelila prejšnja vlada Joeja Bidna, saj razmere v njihovih državah niso omogočale varne vrnitve.

Zanimivo: Musk je bil v Trumpovi vladi na položaju manj kot pet mesecev.

Največji ruski napad, novi mirovni pogovori in kritike

Ključno: Ukrajina je bila tarča največjega ruskega napada v zadnjih treh letih, v ozadju pa potekajo priprave na nove mirovne pogovore med Rusijo in Ukrajino, ki naj bi potekali v Istanbulu.

Podrobno: Pretekli teden je zaznamoval največji ruski napad na Ukrajino od začetka invazije pred tremi leti. V napadih s skupno 367 droni in raketami je umrlo najmanj 12 ljudi. Dogajanje je sprožilo mednarodne odzive, tudi ameriški predsednik Donald Trump se je ostro odzval na dogajanje. Putina je označil za norega in opozoril, da se “igra z ognjem”, obenem pa ni skoparil s kritikami na račun ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. V Sloveniji je predsednica republike Nataša Pirc Musar obsodila zadnji obsežen ruski napad in ga označila kot največjega napada z droni od začetka vojne. Kritično je bilo tudi slovensko zunanje ministrstvo, ki se je zavzelo za prekinitev ognja in večji pritisk na Moskvo.

Medtem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov sporočil, da je Moskva pripravila osnutek memoranduma s pogoji za končanje vojne. Dokument bodo predstavili 2. junija v Istanbulu, kjer naj bi potekali novi neposredni pogovori z Ukrajino. Ukrajinska stran je sporočila, da je pripravljena na pogovore, če bo Rusija zagotovila pogoje za mir.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je konec tedna predlagal, da bi Turčija lahko v prihodnje gostila tristransko srečanje predsednikov Ukrajine, Rusije in ZDA, ki bi nadgradilo mirovna pogajanja. Rusija je že potrdila udeležbo svoje delegacije v Istanbulu, medtem ko v Kijevu udeležbe še niso uradno potrdili, saj vztrajajo, da morajo pred tem prejeti ruske pogoje za mir.

Zanimivo: Pirc Musar je v pogovoru za portal Politico ocenila, da je bila odločitev EU o prekinitvi komunikacije z Rusijo napaka ter predlagala oblikovanje skupine “modrih moških in žensk” za začetek tihe diplomacije in pripravo poti do neposrednega dialoga.

Gaza: lakota, napetosti in novi poskusi premirja

Ključno: Humanitarne razmere v Gazi so katastrofalne, ameriški predlog za 60-dnevno premirje pa za zdaj nima podpore Hamasa.

Podrobno: V torek je odprtje centra ameriške organizacije Gaza Humanitarian Foundation (GHF) za razdeljevanje pomoči sprožilo kaos. Sestradani Palestinci so razgrabili pakete s pomočjo, izraelski vojaki pa so streljali v množico, pri čemer je bil ubit en človek, 47 pa ranjenih. Združeni narodi so sporočili, da z GHF ne bodo sodelovali, saj organizacija ne spoštuje načel nepristranskosti, nevtralnosti in neodvisnosti.

V sredo je izraelski premier Benjamin Netanjahu potrdil, da so izraelske sile ubile Mohameda Sinvarja, vodjo palestinskega gibanja Hamas v Gazi in mlajšega brata nekdanjega voditelja Jahje Sinvarja, ki je bil ubit oktobra 2024.

V četrtek so ZDA predstavile predlog 60-dnevnega premirja in izpustitve izraelskih talcev, ki ga je Izrael sprejel, Hamas pa je razočaran, ker ne vključuje zagotovila o trajnem miru. Istega dne je izraelski varnostni kabinet odobril gradnjo 22 novih naselbin na Zahodnem bregu. V petek pa je Hamas zavrnil ameriški predlog, izraelski obrambni minister pa jih je pozval k premisleku, sicer bo predlog propadel.

Zanimivo: Predstavnik Urada Združenih narodov (ZN) za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (Ocha) je opozoril, da je Gaza trenutno "najbolj sestradan kraj na svetu" in da vsem prebivalcem grozi lakota. Gaza Humanitarian Foundation trdi, da je v štirih dneh razdelila kar dva milijona obrokov hrane ter zanikala obtožbe organizacij pod okriljem ZN o kaosu in neprimernem razdeljevanju hrane.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Televizija Slovenija je v pismu Evropski radiodifuzni zvezi (EBU) izrazila vse večjo zaskrbljenost zaradi sodelovanja Izraela na dogodkih EBU, vključno z Evrovizijo. Direktorica TV Slovenija Ksenija Horvat je opozorila, da bodo, če EBU ne bo sprejela jasnih ukrepov, razmislili o umiku s prihodnjih Evrovizijskih dogodkov. Javna radiotelevizija je pozvala tudi k odprti razpravi o preglednosti letošnjih politik glasovanja in sodelovanja na tekmovanju. Poleg tega je v minulem tednu Svet RTV Slovenije razpravljal o predlogu novele zakona o RTVS, pri čemer je več članov izrazilo skrb, da bi imel finančni odbor prevelike pristojnosti nad upravo, kar bi lahko pomenilo ponovni vpliv politike na zavod.

Državni zbor je ocenil predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja kot primeren za nadaljnjo obravnavo, pri čemer so ga podprle koalicijske stranke Svoboda, SD in Levica, ki poudarjajo pomen dostojne smrti. Nasprotovali so mu v SDS, NSi in med nepovezanimi poslanci, kjer menijo, da predlog legalizira usmrtitev, a hkrati vsi soglašajo o pomembnosti paliativne oskrbe. Prav tako je DZ odločil, da predlog SDS za razveljavitev zakonske podlage za podeljevanje dodatkov k pokojninam umetnikom ni primeren za nadaljnjo obravnavo, kar pomeni, da področje še naprej ureja zakon iz leta 1974. Sprejeli so tudi zakon o individualnih naložbenih računih, ki bo državljanom omogočil vlaganje v različne finančne instrumente, s 15-odstotno davčno stopnjo in oprostitvijo plačila davka ob prvem izplačilu po 15 letih, če vmes ne bo bilo izplačil.

Vlada je sprejela predlog novele zakona o vrtcih, ki bo med drugim omogočil vključevanje otrok iz romskih naselij v vrtec in pravočasno vključevanje otrok iz ranljivih skupin ali s posebnimi potrebami, tudi prek kratkega programa, kamor jih bo lahko napotil center za socialno delo. Predlog sicer ohranja fleksibilni normativ za dodatna dva otroka v skupinah, kar občinam omogoča povečevanje skupin, a bodo to uravnavali s pravilnikom, ki bo določil kriterije.

Evropska komisija je opozorila, da je Slovenija le deloma upoštevala priporočila Bruslja pri pripravi posodobljenega energetskega in podnebnega načrta, ter jo pozvala k ukrepom za povečanje rabe obnovljivih virov energije in določitev časovnice za odpravo podpore fosilnim gorivom. Medtem je v središču Ljubljane potekal protestni shod v podporo srbskim študentom, ki od novembra lani blokirajo fakultete v Novem Sadu zaradi zrušitve nadstreška železniške postaje; protestniki so na križišču pri Filozofski fakulteti ustavili promet in se v tišini poklonili 16 žrtvam nesreče.

Poslanci iz vrst NSi in SDS so vložili interpelacijo zoper notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Med očitki so navedli neustrezen odziv ob aferi izkoriščanja tujih delavcev, problematično reorganizacijo centra za varovanje in zaščito, neuspešno reševanje kadrovskega primanjkljaja ter poslabšanje splošne varnosti. Poklukar se je odzval z zapisom, da predlagatelje očitno moti dobro delo notranjega ministrstva in uspešnost slovenske policije pri zagotavljanju visoke stopnje varnosti. Na športnem področju je kolesar Primož Roglič zaradi novega padca predčasno končal nastop na dirki po Italiji, kjer je pred tem že trikrat padel, sam pa je dejal, da se je posledic nabralo preveč.

Gremo še v tujino. Na parlamentarnih in guvernerskih volitvah v Venezueli, ki jih je bojkotirala opozicija, je prepričljivo zmagala socialistična stranka predsednika Nicolasa Madura. Na guvernerskih volitvah je osvojila zmago v 23 od skupno 24 zveznih držav, na parlamentarnih pa je prejela kar 82,7 odstotka glasov.

Nemški kancler Friedrich Merz je sporočil, da so Nemčija in druge zahodne zaveznice odpravile omejitve glede dobave orožja dolgega dosega Ukrajini. Merz je 27. maja pojasnil, da je s svojo izjavo le povzel obstoječe stanje, naslednji dan pa je ob obisku ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega napovedal, da bo Nemčija Ukrajini pomagala tudi pri razvoju orožja dolgega dosega, brez omejitev glede dometa.

V Veliki Britaniji je med parado ob proslavljanju nogometnega kluba Liverpool, ki je osvojil naslov prvaka, prišlo do incidenta, ko je avtomobil zapeljal v množico. Poškodovanih je bilo več deset ljudi, a nihče ni v smrtni nevarnosti. Policija je pridržala 53-letnega moškega, ki naj bi vozil pod vplivom drog, dogodek pa ne obravnava kot teroristično dejanje.

V Grčiji je tožilstvo skoraj dve leti po tragičnem brodolomu ladje z migranti, v katerem je umrlo več kot 600 ljudi, sprožilo kazenski postopek proti 17 pripadnikom obalne straže. Obtoženi so, da so s svojimi dejanji povzročili nesrečo ali k njej na različne načine prispevali.

Na Portugalskem je Luis Montenegro, vodja desnosredinskega Demokratičnega zavezništva (AD), ponovno prevzel premierski položaj. Kljub zmagi na volitvah 18. maja pa ga čaka zahtevno obdobje, saj bo moral oblikovati koalicijo ali voditi manjšinsko vlado.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.