top of page

Tedenskih (s)pet, 24. 2. - 2. 3.

Zaradi oboroženih spopadov ter volilnih nepravilnosti in manipulacij je svet lani postal manj varen in demokratičen, je v poročilu ugotovila nevladna organizacija Freedom House. Ob tem je opozorila, da je že 18. leto zapored zabeležila upad ravni svobode po svetu. V času naraščanja napetosti je še toliko bolj pomembno, da budno spremljaš, kaj se dogaja doma in po svetu. O ključnem dogajanju v minulem tednu lahko prebereš v spodnjem pregledu.


Vir: Pexels

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te je morda minulo izpitno obdobje)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v blaženem brezdelju) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!



Katič kandidatka za novo pravosodno ministrico

Ključno: Predsednik vlade Robert Golob je za novo ministrico za pravosodje predlagal sedanjo državno sekretarko na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Andrejo Katič.


Podrobno: Katič bo, če bo v naslednjem tednu dobila podporo državnega zbora (DZ), na mestu ministrice za pravosodje, nadomestila Dominiko Švarc Pipan, ki je morala odstopiti po spornem nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani.


Katič, sicer podpredsednica SD, je položaj pravosodne ministrice že zasedala med letoma 2018 in 2020 v vladi Marjana Šarca. Golob se je pred tem sestal s predstavniki SD, razlog za njegovo odločitev pa naj bi bile pretekle izkušnje Katičeve. Odbor DZ za pravosodje je predstavitev Katičeve kot kandidatke za ministrico za pravosodje potrdil kot ustrezno. Dokončno bo DZ o njenem imenovanju odločal v torek.


Zanimivo: Vprašanja kandidatki so se med drugim nanašala na uresničitev ustavne odločbe glede sodniških plač, pri čemer je Katič napovedala, da bodo to uredili v posebnem zakonu. Glede spornega nakupa stavbe na Litijski se strinja, da je treba zadevi priti do dna. Poudarila je tudi, da dosedanji državni sekretar Igor Šoltes in nekdanji generalni sekretar Uroš Gojkovič ne bosta del njene najožje ekipe.



Saga zdravniška stavka se nadaljuje

Ključno: Zdravniška stavka je postala najdaljša v zgodovini države. Vlada je pred uveljavitvijo umikov soglasij zdravnikov za nadurno delo z odlokom določila nabor storitev. Zveza organizacij pacientov je ponudila mediacijo.



Podrobno: V luči bližajočega se 1. marca, ko naj bi začeli veljati umiki soglasij zdravnikov za nadurno delo, je vlada sprejela prve ukrepe za zaščito javnega zdravstvenega sistema. Direktorji javnih zdravstvenih ustanov bodo imeli možnost razporediti zdravnike v izmene, izvajalci nujne medicinske pomoči pa organizirati skupna dežurna mesta. Prav tako bo mogoče preklicati soglasja zdravnikov za delo pri drugih izvajalcih, če ne bodo izpolnjeni zakonski pogoji.

V odziv na stavko zdravniškega sindikata Fides, ki traja že sedem tednov, je vlada sprejela tudi odlok, ki določa nabor obveznih zdravstvenih storitev med stavko. Ta vključuje storitve za ranljive skupine, storitve z nujnostjo "zelo hitro", izdajo zdravniških potrdil in bolniških listov ter napotitev pacientov na nadaljnje zdravljenje. Sindikat Fides je ta odlok označil za nezakonit.


Ob začetku uveljavitve umikov soglasij za nadurno delo je Fides zaostril svojo stavko, kar je privedlo do reorganizacije dela v številnih zdravstvenih ustanovah. Nekateri nenujni pregledi in posegi so bili odpovedani, marsikje so zdravniki začeli delati v izmenah. Koalicijski poslanski skupini Svoboda in Levica ter varuh človekovih pravic Peter Svetina so pozvali k odgovornemu ravnanju med stavko in apelirali na vse pristojne, da pospešijo dialog in najdejo kompromisno rešitev.


Zanimivo: Ob tem omenimo, da je vladna stran sindikatom javnega sektorja predstavila nov predlog odprave plačnih nesorazmerij, o katerem so med tednom razpravljali tudi na pogajanjih po posameznih stebrih dejavnosti. Po neuradnih informacijah naj bi bil vreden 1,3 milijarde evrov v petih letih. Letošnji regres za javne uslužbence bo v višini minimalne plače 1253,90 evrov, je sporočila, vlada, sindikati so sicer predlagali 1500 evrov. Dodajmo še, da so se za stavko doslej odločili zaposleni na 51 od 58 upravnih enot.



Odločitev o ustanovitvi preiskovalne komisije o Gen-I in Star Solar na čakanju

Ključno: Na burni seji državnega sveta, ki so jo zaznamovale zapleti in tehnične težave, niso glasovali o predlogu za ustanovitev preiskovalne komisije glede poslovanja podjetja Gen-I in družbe Star Solar v lasti premierja Roberta Goloba ter domnevnega nezakonitega financiranja Gibanja Svoboda. Sejo so prekinili in jo bodo predvidoma nadaljevali v prihajajočem tednu.


Podrobno: V petek so na seji mandatno-imunitetne komisije državnega sveta člani sprejeli tolmačenje člena o ponovitvi glasovanja. S to ugotovitvijo bodo seznanili predsednika državnega sveta Marka Lotriča, ki bo nato odločil o nadaljevanju prekinjene 14. seje državnega sveta. Podrobnosti o tem, kako se bo nadaljevalo odločanje o ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije, ki bi preučila poslovanje podjetij Gen-I in Star Solar ter domnevno nezakonito financiranje Gibanja Svoboda, še niso znane.


Predlog za ustanovitev preiskovalne komisije je podal državni svetnik iz vrst SDS Andrej Poglajen v imenu interesne skupine lokalnih skupnosti. Vendar je interesna skupina negospodarskih dejavnosti predlagala preložitev razprave in odločanja o tej zahtevi, kar je bilo sprejeto z 18 glasovi za in 15 proti. Zaradi pomote pri glasovanju, ko sta svetnika Poglajen in David Klobasa napačno podprla predlog za preložitev, misleč, da glasujeta za tajno glasovanje, je prišlo do nesoglasij glede nadaljevanja seje.


Da bi razrešili te nesporazume, je bila sklicana seja mandatno-imunitetne komisije, ki pa ni našla enotnega stališča o nadaljevanju seje. Zato so se odločili za pripravo magnetograma seje s pomočjo strokovnih služb in na tej osnovi v petek sprejeli sklep, ki bo predstavljen predsedniku državnega sveta. Odločitev o nadaljevanju odločanja o ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije ostaja negotova. Z ugotovitvami sestanka mandatno-imunitetne komisije bo seznanjen predsednik državnega sveta, ki bo nato sklical nadaljevanje seje v najkrajšem možnem času.


Zanimivo: Omenimo še, da je nekdanji predsednik uprave Telekoma Cvetko Sršen pred preiskovalno komisijo DZ o sumih nezakonitega financiranja strank zanikal posege v odločitve, kam se namenja oglaševalski denar. Tudi nekdanja predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popović in nekdanji generalni direktor Pošte Slovenije Tomaž Kokot sta zanikala, da bi poskušala vplivati na politiko oglaševanje v družbah, ki sta jih vodila.



Ratifikacija članstva Švedske v Natu

Ključno: Madžarski parlament je podprl pristopni protokol Švedske k zvezi Nato.


Podrobno: Predsednik madžarskega parlamenta Laszlo Köver je včeraj podpisal ratifikacijo prošnje Švedske za članstvo v Natu, ki so jo poslanci potrdili 26. februarja, in jo posredoval uradu madžarskega predsednika Tamasa Sulyoka. S tem glasovanjem je bila odpravljena zadnja ovira za vstop Švedske v zavezništvo. Švedski premier Ulf Kristersson se je 23. februarja srečal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, najavila sta, da bo Madžarska bo od Švedske kupila štiri bojna letala gripen. Spomnimo, Finska je članstvo v Natu uradno pridobila aprila lani, ko je postala 31. članica.



Madžarska, ki je večkrat izrazila načelno podporo Švedskemu članstvu v Natu, je kljub temu zavlekla postopek ratifikacije. Razlog za to je bilo večkrat izpostavljeno nezadovoljstvo z madžarsko vlado s strani Švedske, ki je Budimpešto obtoževala neupravičenih kritik in izražala "odkrito sovražni odnos". Vendar se je Madžarska, pod vse večjim pritiskom Združenih držav Amerike in držav članic Evropske unije, naposled odločila ratificirati pristopni protokol Švedske.


Zanimivo: Ponedeljkova odločitev madžarskega parlamenta o ratifikaciji članstva Švedske v zvezi Nato je po mnenju premierja Roberta Goloba pomemben korak k še močnejšemu zavezništvu. Na zunanjem ministrstvu so dejali, da bo članstvo Švedske okrepilo zavezništvo in varnost zaveznic.



Macron omenil možnost napotitve evropskih vojakov v Ukrajino

Ključno: Francoski predsednik Emmanuel Macron je razburil z omembo možnosti napotitve evropskih vojakov v Ukrajino. Minili sta dve leti od začetetka vojne v Ukrajini.


Podrobno: Minili sta dve leti od začetka ruske agresije na Ukrajino, ki je sprožila obsežne mednarodne odzive in poglobila geopolitične napetosti. Ob tej priložnosti je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na slovesnosti obljubil zmago nad Rusijo, medtem ko je Evropska unija, pod vodstvom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, Ukrajini izrazila trdno podporo. Von der Leyenova je to storila med svojim obiskom v Ukrajini, kjer je poudarila solidarnost EU s to državo. Prav tako je italijanska premierka Giorgia Meloni, iz ukrajinske prestolnice, vodila virtualno srečanje voditeljev skupine G7, ki je bilo osredotočeno na Ukrajino.


Ob drugi obletnici vojne je Zelenski razkril, da je bilo v dveh letih vojne ubitih 31.000 ukrajinskih vojakov, kar je prva javna navedba števila ukrajinskih vojaških žrtev od leta 2022. Na drugi strani naj bi bilo po njegovih besedah 180.000 mrtvih in 500.000 ranjenih ruskih vojakov.


Razprava o možnosti napotitve zahodnih vojaških sil v Ukrajino je prišla na dan, ko je Macron, na srečanju evropskih voditeljev 26. februarja, izjavil, da soglasja o napotitvi zahodnih sil v Ukrajino ni, a da ne gre izključevati ničesar. Vendar pa je ta možnost naletela na nasprotovanje več evropskih voditeljev, kot tudi predsednika ZDA Joeja Bidna in generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga. Iz kabineta premierja Roberta Goloba so po Macronovi omenjeni izjavi sporočili, da v Sloveniji ne potekajo priprave na napotitev sil v Ukrajino.


Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu napovedala pripravo prve evropske strategije na področju obrambe, v ospredju katere bo skupno naročanje. Dejala je, da mora Evropa porabljati več, bolje in evropsko. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je posvaril zahodne države, ki morda razmišljajo o napotitvi vojakov v Ukrajino, da ima Rusija orožje, ki lahko doseže tudi njih. Zatrdil je, da je ruska vojska povečala svoje zmogljivosti in napreduje po vsej fronti v Ukrajini.


Zanimivo: Danska policija je sporočila, da zaključuje preiskavo o sabotaži plinovoda Severni tok leta 2022, ki povezuje Rusijo in Nemčijo. Kot je pojasnila, ni zadostne podlage za nadaljevanje postopka. Danska je sledila Švedski, ki je končanje preiskave naznanila v začetku februarja. Omenimo še, da je soproga umrlega ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, Julija Navalna, v Evropskem parlamentu pozvala k inovativnemu pristopu v boju proti ruskemu režimu in Putinu, ki ga je označila za vodjo skupine organiziranega kriminala. Evropski parlament je 29. februarja v resoluciji poudaril, da mora Putin odgovarjati za smrt Navalnega.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Zunanja ministrica Tanja Fajon je bila sprejeta na zdravljenje v UKC Ljubljana zaradi suma vnetja ledvic. Kljub bolezni se ministrica počuti dobro in naj bi v bolnišnici ostala nekaj dni. V Šoštanju je Ljudska iniciativa Velenje predstavila zahteve za znižanje cen toplotne energije na 20 evrov za megavatno uro, ki so bile nato izročene Državnemu zboru, vladi in okoljskemu ministrstvu v Ljubljani.


Kmetijske organizacije so napovedale protest zaradi pomanjkanja konkretnih zagotovil s strani kmetijske ministrice Mateje Čalušić glede izvzetja izplačil za kmetije na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje iz dohodnine. Predlagano je bilo oblikovanje medresorske delovne skupine z vključenimi predstavniki kmetov. Prav tako so na trasi drugega tira med Koprom in Divačo končali gradnjo zadnjega viadukta Vinjan, s čimer se nadaljuje projekt, ki naj bi bil dokončan prihodnje leto, prvi vlaki pa naj bi po novi železnici zapeljali leta 2026. Premier Robert Golob in ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek sta ob tem zagotovila gradnjo vzporednega tira.



Pojdimo še v tujino. Žrtev v Gazi je že več kot 30.000. Izraelska vojska v četrtek streljala na Palestince, ki so čakali na humanitarno pomoč, pri čemer je bilo ubitih 112 ljudi, 760 pa ranjenih. Mednarodna skupnost je ostro obsodila to dejanje in pozvala k takojšnji prekinitvi ognja ter neovirani dostavi humanitarne pomoči. EU je zahtevala neodvisno preiskavo dogodkov, ZDA pa so medtem kot edina izmed 15 članic Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) blokirale izjavo, ki jo je predlagala Alžirija in je krivdo za napad na palestinske civiliste pripisala Izraelu. Incident je sprožil tudi opozorila o katastrofalnih humanitarnih razmerah v regiji. Omenimo še, da je izraelska vojska napovedala evakuacijo civilistov iz območij spopadov v Gazi in predstavila načrt za kopensko invazijo na Rafo. Poleg tega so izraelske sile prvič od začetka konflikta v Gazi napadle cilje Hezbolaha v vzhodnem Libanonu, kar kaže na širitev območja spopadov.


V Evropi so se kmetje v več državah uprli evropskim okoljskim predpisom in uvozu poceni kmetijskih izdelkov iz držav, ki niso članice EU, kar je povzročilo blokade cest in mejnih prehodov. Poljski kmetje so blokirali glavno avtocesto in mejne prehode z Ukrajino, medtem ko so francoski kmetje zasedli okolico Slavoloka zmage v Parizu. Protesti izražajo nezadovoljstvo s trenutno kmetijsko politiko EU in zahtevajo ukrepe za izboljšanje položaja kmetov.


Evropski parlament je sprejel zakonodajo, ki se osredotoča na obnovo narave in zaščito novinarjev pred strategičnimi tožbami. V ZDA so republikanci blokirali zakon, namenjen zaščiti postopkov zunajtelesne oploditve, češki parlament pa je zavrnil zakon o porokah istospolnih partnerjev, dovolil pa je posvojitve v primeru, da je eden od partnerjev biološki starš. Nekdanji finski premier Alexander Stubb je prisegel kot novi predsednik Finske. Zagotovil je, da je pripravljen sprejemati težke odločitve, da bi zagotovil varnost državi, ki se sooča z napetostmi v odnosih z Rusijo, odkar je aprila lani postala članica Nata.



Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre




Comments


bottom of page