Tedenskih (s)pet, 23. - 30. 8.

Big Sister
16 hours ago
10 min read

Oj! Pardon za nekoliko pozno objavo novosti iz minulega tedna, starejše sestre smo na dopustu, zadeve so se malenkost zamaknile, upamo, da razumeš. Vseeno pa smo zate pripravile pregled! V članicah EU smo v minulem tednu obeležili evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. V ljubljanski stolnici je v petek potekala spominska maša, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pa je v poslanici opozorila na nevarnost vzpona skrajne desnice v Evropi in po svetu. Medtem se nadaljujejo spopadi po svetu. Dogajalo se je pa še marsikaj drugega. Če te zanima kaj, beri naprej!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Stroka proti zakonu o konoplji, politika vztraja

Ključno: Zdravstvena stroka opozarja, da bi zakon o konoplji za osebno rabo imel negativne posledice za družbo, predvsem mladostnike. Kljub temu predlagateljici Svoboda in Levica nadaljujeta s postopkom sprejemanja zakona, saj se sklicujeta na voljo volivcev na referendumu.

Podrobno: Strokovnjaki NIJZ-ja, UKC-ja Ljubljana in Zdravniške zbornice so pozvali k umiku zakonskega predloga, saj bi legalizacija povečala tveganja za zdravje. Opozarjajo na več zasvojenosti, psihotičnih motenj, pljučnih in srčno-žilnih bolezni, več prometnih nesreč ter nesreč pri delu. Posebej ranljivi so mladostniki, pri katerih lahko dolgotrajna uporaba trajno vpliva na razvoj možganov.

Izkušnje iz Kanade in ZDA kažejo, da je po legalizaciji narasla uporaba med mladimi in odraslimi, povečalo se je število hospitalizacij zaradi psihotičnih epizod in drugih duševnih težav. Zdravljenje zasvojenosti pri mladostnikih je po besedah stroke izjemno zahtevno in dolgotrajno.

Strokovnjaki opozarjajo tudi na porast zastrupitev s konopljo, ki se pojavljajo pri otrocih, mladostnikih, starejših in kroničnih bolnikih. Pogoste so motnje spomina, psihotične epizode, srčne aritmije in celo epileptični napadi. Predlagajo dvig starostne meje za dostop do konoplje na 19 ali 21 let. Predstavniki medicine dela opozarjajo, da bi zakon prepovedal testiranje zaposlenih na THC, kar bi pomenilo več nesreč in poškodb na delovnem mestu. Podatki iz Kanade kažejo, da imajo delavci pod vplivom THC-ja bistveno več nesreč in bolniških odsotnosti.

Kljub ostrim opozorilom stroke v Svobodi in Levici zakon branijo. Poslanka Sara Žibrat je poudarila, da prohibicija ne deluje in da bi zakon odrasle uporabnike premaknil s črnega trga. Oktobra načrtujejo javno predstavitev mnenj, obravnavo zakona v DZ novembra, sprejem pa decembra. Poslanka Levice Nataša Sukič meni, da je treba ločiti med argumenti stroke in predsodki ter da regulacija in ozaveščanje lahko prineseta več koristi kot prepoved. V SD-ju napovedujejo pripravo svojega zakona, v NSi-ju pa vztrajajo pri popolnem umiku predloga. Piratska stranka opozarja, da ohranjanje statusa quo pomeni krepitev črnega trga in stigmatizacijo uporabnikov.

Zanimivo: Slovenija je po raziskavi ESPAD med državami z najvišjim deležem dijakov, ki konopljo uporabljajo vsakodnevno - skoraj dve tretjini dijakov prvih letnikov srednjih šol sodi v skupino s tvegano rabo.

Revizija nakupa helikopterjev in politični pritiski

Ključno: Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je odredil izredno notranjo revizijo postopka javnega naročanja helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, podpis pogodbe z družbo Leonardo pa bo sledil šele po njenih ugotovitvah. Opozicija je kritična, v NSi, SDS in SD zahtevajo dodatne parlamentarne obravnave.

Podrobno: Poklukar je po objavi posnetka sestanka policistov, na katerem naj bi favorizirali helikopterje proizvajalca Leonardo, sprožil notranjo revizijo postopka nakupa. Zagotovil je, da bo pogodba podpisana šele po zaključku revizije, ki naj bi potrdila zakonitost in preglednost postopka.

V. d. generalnega direktorja policije Damjan Petrič je zaradi posnetka odredil notranjevarnostni postopek, da se razjasnijo okoliščine sestanka, udeleženci in kontekst pogovora. Opozoril je, da je skrb vzbujajoče, da posnetki iz policije prihajajo v javnost izvzeti iz konteksta.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je poudaril, da je bila stroka v postopke vključena od začetka, na več sestankih pa so obravnavali potrebe zdravstva in tehnične specifikacije. Dodal je, da so bile pripombe glede kabine helikopterja upoštevane v razpisni dokumentaciji in da strokovne študije potrjujejo ustreznost uporabe Leonardovih helikopterjev.

Na policiji so pojasnili, da je bil sestanek, ki ga razkrivajo posnetki, izveden 28. januarja, ko je bil rok za oddajo ponudb že zaključen in je bila prejeta le ponudba Leonarda. Pogovarjali so se o opremi helikopterjev, usposabljanjih in organizaciji dela. Sekciji reševalcev urgentne medicine pa sta v odzivu zapisali, da ves čas zagovarjata ureditev HNMP kot javne službe in da njihova prizadevanja niso povezana z izbiro določenega modela helikopterja, temveč z varnim in celovitim sistemom.

V opoziciji zahtevajo dodatne preglede. V NSi bodo primer preverili na komisiji za nadzor javnih financ, v SDS so vložili zahtevo za sklic nujne seje odborov DZ-ja za notranje zadeve in zdravstvo ter predlagajo razveljavitev odločitve o nakupu in nov razpis. V SD podpirajo ministerjev korak k reviziji in pričakujejo razveljavitev ali ponovitev razpisa, če se pokažejo nepravilnosti.

Zanimivo: Komisija za preprečevanje korupcije ob odzivu vlade na njihova priporočila ob postopku glede zaposlitve Damirja Črnčeca v SDH pa poudarja, da KPK s priporočili izvaja poslanstvo preprečevanja korupcije, krepitve integritete in transparentnosti. Odziv vlade kaže na nerazumevanje ali nesprejemanje poslanstva KPK, vprašanja o kompetencah pa so neumestna, menijo. Vlada pa je zatrdila, da spoštuje neodvisne institucije, obenem pa ponovila, da je KPK s svojimi priporočili v zadnjem času sprožila razmisleke glede meja njenih pristojnosti.

Kosovski parlament le izvolil novega premiera

Ključno: Po več kot štirimesečnem zastoju, 57 neuspešnih glasovanjih in dveh odločitvah ustavnega sodišča so kosovski poslanci za predsednika novega sklica parlamenta po volitvah 9. februarja izvolili kandidata vladne Samoopredelitve Dimala Basho.

Podrobno: S 73 glasovi za, 30 proti in tremi vzdržanimi so poslanci potrdili Dimala Basho, kar je omogočilo, da se konča ustavna kriza in da se nadaljuje postopek oblikovanja vlade. Do izvolitve je prišlo, ker so nekateri opozicijski poslanci opustili bojkot in glasovali za kandidata vladajoče stranke.

Po poročanju portala Kossev je zanj glasovala polovica poslancev opozicijske Demokratske stranke Kosova (PDK) ter nekateri poslanci Zavezništva za prihodnost Kosova (AAK). Proti so bili poslanci Demokratske lige Kosova (LDK), Srbske liste in socialdemokratske Nisma.

Basha je po izvolitvi dejal, da je parlament "srce demokracije" in da čuti veliko odgovornost, ki mu je bila zaupana. Poslance je pozval k enotnosti ter Srbijo k priznanju Kosova.

Z njegovo izvolitvijo in potrditvijo vodilnih organov parlamenta se je končalo ustanovno zasedanje novega sklica, ki se je po februarskih volitvah začelo 15. aprila. Dolgo se je zavleklo zaradi spora o javnem ali tajnem glasovanju in zaradi neuspešne kandidature dosedanje pravosodne ministrice Albulene Haxhiu.

Samoopredelitev, ki je februarja zmagala na volitvah, ima v parlamentu 48 poslancev, kar ne zadošča za večino v 120-članskem sklicu. Stranki ni uspelo pridobiti koalicijskih partnerjev, zato je ustavno sodišče 8. in 18. avgusta poslancem naložilo, da v 30 dneh na javnem glasovanju izvolijo predsednika parlamenta.

Basha je bil peti kandidat Samoopredelitve, ki je bil predlagan po več deset neuspešnih poskusih. Zdaj je pričakovati, da bo predsednica Vjosa Osmani mandat za sestavo vlade znova podelila premierju Albinu Kurtiju. Ta ima dva tedna časa, da doseže dogovor z drugimi strankami, tudi s predstavniki nealbanskih manjšin. Če mu to ne uspe, bo mandat podeljen drugemu kandidatu, v nasprotnem primeru pa sledijo predčasne volitve.

Zanimivo: Ustanovna seja parlamenta se je začela že 15. aprila, a je trajala več kot štiri mesece zaradi političnih sporov in neuspešnih poskusov izvolitve predsednika.

Nemčija z novim predlogom zakona odpira vrata ponovni uvedbi vojaškega roka

Ključno: Nemška vlada je potrdila predlog zakona za prostovoljno služenje vojaškega roka, ki vključuje obvezne zdravstvene preglede in vprašalnike za mlade. Predlog hkrati omogoča tudi možnost ponovne uvedbe obveznega vojaškega roka.

Podrobno: Nemška vlada je potrdila predlog zakona, ki uvaja nov prostovoljni program služenja vojaškega roka za mlade. Program predvideva obvezne zdravstvene preglede in vprašalnik o zanimanju za služenje, s čimer naj bi v prihodnjih letih okrepili število rezervistov. Prvi korak bo vključitev 15.000 novih rekrutov.

V skladu s predlogom bodo od 1. januarja prihodnje leto vsem mladim v Nemčiji poslali vprašalnik o njihovem zanimanju za služenje, telesni pripravljenosti, spretnostih in interesih. Za moške bo izpolnjevanje obvezno, za ženske prostovoljno. Od 1. julija 2027 pa bodo morali vsi 18-letni moški opraviti obvezni zdravstveni pregled, tudi če se ne odločijo za prostovoljno služenje.

Kanzler Friedrich Merz je ob potrditvi predloga dejal, da je prepričan o zadostnem številu prostovoljcev za rekrutiranje deset tisoč vojakov. Poudaril je, da bo vlada glede na razvoj dogodkov preučila tudi druge ukrepe, vključno z možnostjo uvedbe obveznega vojaškega roka. Obrambni minister Boris Pistorius je predlog označil za velik korak naprej, ki lahko spremeni miselnost mladih in okrepi ideal služenja državi. Izpostavil je mednarodne varnostne razmere in grožnjo Rusije ter poudaril, da je močna vojska najučinkovitejše sredstvo preprečevanja vojn.

Zakonodajo bodo zdaj poslali v bundestag, kjer se pričakujejo ostre razprave. CDU podpira uvedbo obveznega vojaškega roka, medtem ko koalicijski partner SPD temu nasprotuje. Obvezno služenje vojaškega roka je bilo v Nemčiji ukinjeno pred 14 leti. Trenutno ima država okoli 182.000 vojakov in 49.000 rezervistov, Pistorius pa si prizadeva za povečanje na 260.000 vojakov in 200.000 rezervistov.

Zanimivo: Nemška vlada je isti dan odobrila tudi ustanovitev novega sveta za nacionalno varnost ter ukrepe za zaščito oboroženih sil pred kibernetskimi napadi, sabotažami in drugimi grožnjami.

Ruski napadi ob dnevu ukrajinske neodvisnosti

Ključno: Rusija je napadla Kijev, umrlo je najmanj 23 ljudi, poškodovano je bilo tudi predstavništvo EU. Pogovori za končanje vojne v Ukrajini so medtem zastali.

Podrobno: V ruskih nočnih napadih iz četrtka na petek na regijo Dnipropetrovsk sta umrla moški in ženska, ranjena je bila 50-letnica. V mestu Dnipro sta bila v napadih z droni ranjena še dva človeka, med njimi je 46-letnica v kritičnem stanju. Ukrajinske sile so sporočile, da so ponoči sestrelile 46 od 68 ruskih dronov.

Kijev je ta teden prvič priznal, da so ruske sile vstopile v regijo Dnipropetrovsk in zavzele nekaj vasi. Ta regija, ki meji na Doneck in Zaporožje, je bila od začetka invazije februarja 2022 izvzeta iz neposrednih spopadov, ruski vdor pa se je zgodil že julija.

Obsežni četrtkovi napadi na Kijev so zahtevali najmanj 23 življenj. Poškodovanih je bilo več stavb, med drugim prostori delegacije EU v prestolnici. Reševalne akcije so se nadaljevale še pozno v noč. V ločenem napadu na ladjo ukrajinske mornarice sta umrla dva mornarja, več jih je ranjenih, iskanje pogrešanih pa se nadaljuje.

V regiji Sumi je Rusija v zadnjih 24 urah izvedla 136 napadov, poškodovanih je bilo več stanovanjskih objektov, ranjeni sta bili dve osebi. V Hersonu je bil v napadih z droni ubit 66-letni moški.

Evropska unija bi po vojni Ukrajini lahko zagotovila varnostna jamstva s podporo obrambni industriji in urjenjem vojakov v domovini. Po besedah visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas obstaja široka podpora tej možnosti. Ameriški State Department pa je odobril prodajo orožja Ukrajini v vrednosti 825 milijonov dolarjev. Paket vključuje rakete dolgega dosega in pripadajočo opremo. Francija in Nemčija pa sta sporočili, da bosta Ukrajini zagotovili dodatno pomoč pri zračni obrambi ter se zavzeli za zaostritev sankcij proti Rusiji.

Ob dnevu ukrajinske neodvisnosti je v središču Ljubljane potekal shod v podporo Ukrajini, kjer se je zbralo več kot sto ljudi. Slovensko zunanje ministrstvo je poudarilo, da Slovenija še naprej stoji ob strani Ukrajini in se zavzema za pravičen ter trajen mir.

Zanimivo: Združeni narodi so razglasili lakoto v mestu Gaza, kjer izraelska vojska nadaljuje ofenzivo.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. V Sloveniji je v začetku tedna na uradnem obisku gostovala palestinska zunanja ministrica Varsen Agabekjan Šahin. Sloveniji se je zahvalila za podporo glede miru, pravice do samoodločbe in za humanitarno pomoč. Ob srečanju z zunanjo ministrico Tanjo Fajon sta podpisali memorandum o soglasju o razvoju odnosov med državama, ki določa formalni okvir za dialog in sodelovanje po tem, ko je Slovenija junija lani priznala Palestino. Šahin je izrazila pričakovanje, da bo Palestino na septembrski konferenci o rešitvi dveh držav v New Yorku priznalo še več držav. Na zunanjem ministrstvu so medtem potrdili, da Slovenija razmišlja o pridružitvi tožbi Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču, odločitev pa mora sprejeti do 28. januarja 2026.

Slovenski diplomati so se zbrali na dvodnevnem letnem posvetu, kjer je premier Robert Golob poudaril, da je naloga majhnih držav odpirati pot tam, kjer si velike tega ne upajo ali ne želijo, ter izpostavil doslednost slovenske zunanje politike. Zunanja ministrica Tanja Fajon je opozorila na spreminjajoča se razmerja sil v svetu, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pa je kritizirala izraelsko ravnanje v Gazi in mlačen odziv mednarodne skupnosti. Udeležence je prek videopovezave nagovoril tudi ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha, ki je Rusijo obtožil zavlačevanja pri prizadevanjih za mir.

V športu je minuli konec tedna izstopal dobrodelni podvig športne plezalke Janje Garnbret, ki je v 24 urah preplezala sto različnih smeri na umetni steni in s tem v okviru projekta Botrstvo v športu zbrala več kot 61.000 evrov. Na svetovnem prvenstvu v sprintu na mirnih vodah pa je kajakašica Anja Osterman na 200-metrski razdalji osvojila srebrno medaljo.

Gremo še v tujino. Japonska in Južna Koreja sta se ob obisku južnokorejskega predsednika Lee Jae-myunga dogovorili za okrepljeno sodelovanje. Obisk je bil zgodovinski, saj je prvič po normalizaciji odnosov pred 60 leti predsednik Južne Koreje za svojo prvo pot v tujino izbral Japonsko.

V ZDA je predsednik Donald Trump zagrozil z novimi carinami na uvoz in z omejitvami izvoza ameriških čipov za države, ki ne bodo ukinile digitalnih davkov na ameriška tehnološka podjetja. Trump je 26. avgusta odredil tudi dodatno zaostritev varnostnih ukrepov v prestolnici, kjer so pripadniki nacionalne garde začeli nositi orožje. Poleg tega so ZDA uvedle dodatne 25-odstotne carine na indijsko blago, s čimer je skupna carinska stopnja dosegla 50 odstotkov. Ukrep je sledil izteku tritedenskega roka, ki ga je Trump postavil Indiji za prekinitev nakupov ruske nafte.

Francoski premier Francois Bayrou je za 8. september napovedal glasovanje o zaupnici njegovi vladi. Do tega je prišlo po napovedi drastičnih proračunskih rezov, zaradi katerih mu je z zrušitvijo vlade zagrozila vodilna predstavnica skrajne desnice Marine Le Pen.

V Združenih državah so med mašo na katoliški šoli v strelskem napadu umrla dva otroka, 17 pa jih je bilo ranjenih. Napadalec si je sodil sam. FBI dogodek obravnava kot domači terorizem in zločin iz sovraštva proti katolikom.

Danska je na pogovor poklicala ameriškega odpravnika poslov zaradi poskusov političnega vmešavanja ZDA na Grenlandiji. Ameriški uradniki naj bi tam poskušali pridobiti informacije o vprašanjih, ki so v preteklosti povzročala napetosti med Dansko in Grenlandijo.

Evropska komisija je v skladu z okvirnim trgovinskim dogovorom z ZDA predstavila predlog za odpravo oziroma znižanje carin na industrijsko blago in določene kmetijske izdelke iz ZDA. V zameno naj bi ZDA znižale carine na uvoz avtomobilov iz EU. Medtem so Francija, Velika Britanija in Nemčija sprožile postopek za ponovno uvedbo sankcij ZN proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa ter o tem obvestile tudi Varnostni svet ZN.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.