Dec 1, 202410 min read

Tedenskih (s)pet, 23. - 30. 11.

Pa je še en teden za nami. Kako si ga preživela? Kaj se ti je najbolj vtisnilo v spomin? Če je bil tvoj teden naporen in ti ni uspelo spremljati vsega dogajanja, beri naprej!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Omejitev pravice do umetne oploditve neustavna

Ključno: Ustavno sodišče je po štirih letih presodilo, da je zakonska ureditev postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki te odreka samskim ženskam ter ženskam v istospolnih zvezah, neustavna.

Podrobno: Novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), po kateri bi bile do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičene tudi samske ženske, je državni zbor sprejel aprila 2001, v času vlade Janeza Drnovška. Na zahtevo tedanje opozicije pa je junija istega leta potekal zakonodajni referendum, na katerem pa so volivci zakon zavrnili.

Skoraj dve desetletji kasneje, pa je skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem (Levica) na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega zakona. Leta 2021 je to storil tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Ustavno sodišče je zahtevi obravnavalo skupaj, po štirih letih pa presodilo, da je ureditev, po kateri samske ženske ter ženske v istospolnih zakonskih zvezah ali zunajzakonski skupnosti niso upravičene do postopkov OBMP, neustavna.

Kot izhaja iz odločbe, ustavno sodišče meni, da so izpodbijane določbe v neskladju s pravico partnerk istospolne zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti ter samskih žensk do nediskriminatorne obravnave iz prvega odstavka 14. člena v zvezi s 55. členom ustave, ker jim prepovedujejo dostopdo postopkov OBMP izključno zaradi osebnih okoliščin spolne usmerjenosti in zakonskega stanu. Po 14. členu ustave so namreč vsem zagotovljene človekove pravice ne glede na njihove osebne okoliščine, 55. člen ustave pa določa, da je v Sloveniji odločanje o rojstvu otrok svobodno in da država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine.

Zanimivo: Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta, do tedaj pa se sporne določbe še naprej uporabljajo.

Napetosti v vladi

Ključno: Odmevali sta opozicijska interpelacija proti notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju ter vložitev zahteve za razrešitev predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič.

Podrobno: Poslanska skupina SDS je vložila zahtevo za razrešitev Klakočar Zupančič. Očitajo ji ponavljajoče kršenje poslovnika DZ, ustave, zakonov in neprimernega vedenja. Podpise je prispevala tudi NSi. Klakočar Zupančič je v odzivu poudarila, da ima vsaka poslanska skupina pravico predlagati vse, kar je zakonito in ustavno. Premier Robert Golob je potezo SDS ocenil kot politično manipulacijo.

NSi pa je s podporo poslancev SDS in treh nepovezanih poslancev vložila interpelacijo zoper Poklukarja. Med drugim mu očitajo neukrepanje ob ugotovitvi nepravilnosti pri imenovanju generalnega direktorja policije Senada Jušića. V interpelaciji so izpostavili še nepravilnosti v Centru za varovanje in zaščito, nakup stražarskih hišk za policiste ter neukrepanje ob nasilju na območjih z romskim prebivalstvom.

Zanimivo: Upravno sodišče je v tožbi nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, ki je izpodbijal postopek imenovanja zdajšnjega generalnega direktorja policije Jušića, ugotovilo kršitev postopka, saj posebna natečajna komisija ni pojasnila, kako je ugotovila, da ima Jušić osem let izkušenj na vodilnih položajih v javnem sektorju. Jušić ostaja šef policije, saj upravno sodišče ni odločilo, da ne izpolnjuje natečajnih pogojev.

COP 29: 300 milijard dolarjev letno najranljivejšim državam do 2035

Ključno: Po številnih zapletih in podaljšku se je v nedeljo sklenila podnebna konferenca ZN (COP 29), ki je prinesla dogovor o finančni pomoči 300 milijard dolarjev letno najranljivejšim državam do 2035.

Podrobno: Po dolgih podaljških in številnih zapletih so delegati v Bakuju po več kot 30 urah od uradnega zaključku letošnje konference potrdili končni dogovor o novem cilju finančne pomoči za države v razvoju. Potrjeni dokumenti zaključnega besedila med drugim vsebujejo poziv vsem akterjem, da sodelujejo pri izpolnitvi širšega finančnega cilja v višini 1300 milijard dolarjev do leta 2035, ki bi vključeval financiranje iz različnih javnih in zasebnih virov. Čeprav ne širi kroga držav donatork, za kar so se zavzemale bogate države z državami EU na čelu, pa večja gospodarstva v vzponu, kot so denimo Kitajska, Singapur, Južna Koreja in zalivske države, spodbuja k temu, da same in na prostovoljni bazi prispevajo k uresničitvi cilja.

V petek objavljeni osnutki zaključnih dokumentov so vsebovali zavezo o 250 milijardah dolarjev finančne pomoči na leto, kar je sprožilo niz razočaranih odzivov predvsem s strani držav v razvoju. Pogajalski skupini majhnih otoških in najmanj razvitih držav, ki sta se počutili odrinjene iz pogajalskega procesa, pa sta s postopkovnim predlogom čez dan zahtevali tudi prekinitev pogajanj. Na trenutke se je zdelo, da so podnebni pogovori na robu propada.

Glede na trenutno zavezo morajo bogate države, ki so najbolj odgovorne za globalno segrevanje, državam v razvoju letno v obdobju 2020-2025 zagotavljati 100 milijard dolarjev finančnih sredstev za financiranje podnebnih sprememb letno. Pogajanja na letošnji podnebni konferenci pa so bila osredotočena na doseg dogovora o določitvi nove zaveze do leta 2035. Države v razvoju so si prizadevale za finančni cilj med 500 in 1300 milijardami na leto.

Potrditev dogovora so pospremili glasni aplavzi v dvorani, a sta se kmalu zatem oglasila predstavnika delegacij Kube in Indije, ki sta azerbajdžansko predsedstvo obtožila izigravanja procesa sprejemanja odločitev, saj so potrdili dokument, s katerim se vsi niso strinjali. Solidarnost z Indijo so izrazili tudi pogajalci Bolivije in Nigerije. Pogajalska skupina afriških držav pa je dejala, da gre za celino premajhen in prepozen podnebni finančni dogovor.

Nobenega napredka pa države niso dosegle glede krepitve ambicij na področju blaženja podnebnih sprememb oz. zniževanja izpustov toplogrednih plinov ter na koncu le potrdile že sprejete zaveze iz Dubaja glede prehoda od fosilnih goriv v energetskih sistemih. Pomemben poudarek dokumenta o prilagajanju pa je, da se bo nadaljevalo delo na razvoju indikatorjev za spremljanje globalnega cilja za prilagajanje,

Zanimivo: Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je kot ključno ocenil, da je bil dogovor sprejet. Kritične do dosežkov pogajalcev so bile okoljevarstvene organizacije, ki so izpostavile odsotnost dogovora glede zniževanja emisij toplogrednih plinov oziroma blaženja podnebnih sprememb.

Prekinitev ognja med Izraelom in Hezbolah

Ključno: V sredo je začela veljati 60-dnevna prekinitev ognja med Izraelom in libanonskim gibanjem Hezbolah.

Podrobno: Izraelska vojska naj bi se v skladu z dogovorom umaknila z juga Libanona, tja bi prišle libanonske državne oborožene sile, borci Hezbolaha pa naj bi se umaknili severno od reke Litani.

Palestinsko islamistično gibanje Hamas je v sredo sporočilo, da je z Izraelom pripravljeno doseči dogovor o prekinitvi ognja v Gazi. Hamas vztraja pri svojih pogojih, ki med drugim vključujejo umik izraelske vojske iz Gaze. Izrael pa je napovedal pritožbo zoper naloga Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta.

Dogovor o prekinitvi ognja med Izraelom in Hezbolahom je v veljavi od srede zjutraj. Z juga Libanona odtlej ni poročil o večjih vojaških spopadih, se pa obe strani medsebojno obtožujeta določenih kršitev. Kakorkoli, dogovor o premirju kljub posameznim kršitvam še drži. Medtem ko se na tisoče razseljenih Libanoncev vrača domov, je izraelska vojska to onemogočila prebivalcem več vasi južno od reke Litani. Ob tem nadaljuje napade na Gazo, v katerih je ponoči ubila najmanj 15 ljudi. Vodja libanonskega gibanja Hezbolah Naim Kasem je v svojem prvem javnem nastopu po sklenitvi prekinitve ognja razglasil zmago nad Izraelom, ker so po njegovih navedbah Izraelu preprečili uničenje Hezbolaha in oslabitev njegovega odpora. Obljubil je tudi sodelovanje z libanonsko vojsko pri spoštovanju dogovora.

Zanimivo: Slovensko zunanje ministrstvo je pozdravilo dogovor o prekinitvi ognja med Izraelom in Hezbolahom, ki ga je označilo kot ključni korak za stabilnost v regiji. Ministrstvo je izrazilo upanje, da bo dogovor navdihnil tudi prizadevanja za mir v Gazi.

Nova Evropska komisija

Ključno: Evropski parlament je s 370 glasovi za, 282 proti in 36 vzdržanimi potrdil novo Evropsko komisijo, drugo pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen.

Podrobno: Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu novo komisijo potrdili s 370 glasovi za, 282 proti in 36 vzdržanimi. To je najnižja podpora komisiji od leta 1993, ko je Evropski parlament prejel pravico do soodločanja pri njenem imenovanju.

Drugo komisijo von der Leyen je podprla večina članov desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), iz katere prihaja tudi predsednica. Proti so glasovali člani španske delegacije ter evroposlanci iz SDS Romana Tomc, Zala Tomašič, Milan Zver in Branko Grims. Večinoma so kot razlog za glas proti navedli dejstvo, da bo v novi komisarski ekipi za širitev pristojna nekdanja slovenska diplomatka.

V novi 27-članski Evropski komisiji bo 11 žensk, od tega bodo štiri izvršne podpredsednice. Dva podpredsedniška položaja bosta zasedla moška. 15 članov bodoče komisije prihaja iz EPP, pet iz Renew, štirje pa iz vrst S&D. Po enega komisarja bodo imeli ECR in Domoljubi za Evropo (PfE), eden pa ne pripada nobeni od evropskih političnih družin. V komisiji bo kar 21 novincev, med njimi tudi nekdanja slovenska diplomatka Marta Kos, ki bo pristojna za področje širitve EU, vključno z nadaljnjo podporo Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo.

Zanimivo: Kos je že včeraj odpotovala v Kijev, danes pa je uradno nastopila mandat. Skupaj s Kos sta v Kijev odpotovala še novoizvoljeni predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in nova visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. V Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo opozarjajo na alarmantno dolge čakalne dobe za prvo obravnavo v otroški in mladostniški psihiatriji. Kot so izpostavili, so se čakalne dobe v zadnjem letu pri stopnji zelo hitro podaljšale za dodatna dva meseca, pri stopnji redno pa za dodatnih šest mesecev. Predlagali so, da se namesto enega v vsakem Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov zaposli dva specialista otroške in mladostniške psihiatrije, kar bi lahko bistveno skrajšalo čakalne dobe. Odgovora ministrstva za zdravje v enajstih mesecih niso prejeli.

Vlada je v minulem tednu med drugim sprejela predlog zakona, ki določa režim delovanja Teš) od 2025 do konca aprila 2027, ko bo elektrarna, da bi se izognila stečaju, primarno zagotavljala toploto za daljinsko ogrevanje v Šaleški dolini. Za podporo Teši pri zagotavljanju ogrevanja za 35.000 prebivalcev Šaleške doline bo namenjenih 324 milijonov evrov, predvidoma iz dividend HSE, zagotoviti pa bo treba še 80 milijonov evrov za odplačevanje kredita za gradnjo šestega bloka. Je pa DZ ob sprejemanju proračunskih dokumentov za leti 2025 in 2026 znižal sredstva tako Računskemu sodišču kot državnemu svetu. DS je zato izglasoval veto na zakon o izvrševanju proračuna za leto 2025. Vodstvo Računskega sodišča je na vlado in DZ naslovilo protestno izjavo in ju pozvalo, naj upoštevata ustavnopravni položaj in neodvisnost računskega sodišča. Prav tako so nezadovoljni z novim sistemom plač v javnem sektorju.

V torek je pred okrožnim sodiščem, kjer se je nadaljevalo sojenje prvaku SDS Janezu Janši zaradi domnevno spornih poslov z zemljišči v Trenti, potekal shod več sto njegovih privržencev. Janša je napovedal začetek "upora proti krivosodju". Protest se je sprevrgel tudi v nasilje, saj je več ljudi napadlo avtomobil RTVS. Svet stranke Levica pa je sprejel sklep o zamrznitvi članstva poslanca Mihe Kordiša, čaka pa ga tudi obravnava pred disciplinsko komisijo zaradi resnih kršitev statuta stranke, saj naj bi deloval razdiralno in javno napadal stranko. Kordiš je Levici očital, da je sklep o zamrznitvi sprejela nedemokratično, iz stranke in poslanske skupine pa ne namerava izstopiti. Poleg tega je potekal ustanovni kongres stranke Zaupanje, na katerem so za predsednika izvolili pobudnika tega projekta Karla Erjavca. V stranki, ki se nazorsko umešča v prostor od zmerne levice do zmerne desnice, ciljajo na uvrstitev v parlament.

Gremo še v tujino. Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je Mehiki, Kanadi in Kitajski zagrozil s povišanjem carin že prvi dan po nastopu mandata, če ne izpolnijo njegovih zahtev glede ustavitve nezakonitih prestopov meje in tihotapljenja drog. Ob tem dodajmo, da je več kandidatov za položaje v prihodnji Trumpovi vladi prejelo grožnje z bombnimi napadi, nekaterim pa so z lažnimi prijavami poslali na dom policijo, je sporočil ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI). Odhajajoča ameriška vlada predsednika Joeja Bidna pa je pozvala ukrajinske oblasti, naj znižajo starostno mejo za mobilizacijo vojakov na 18 let.

Zaveznice so med zasedanjem Sveta Nato-Ukrajina ponovno potrdile podporo Kijevu v boju proti ruski agresiji, so sporočili iz Nata. Britanski zunanji minister David Lammy je v luči razprav o morebitni napotitvi vojakov v Ukrajino zatrdil, da njegova država ne bo poslala svojih enot v Ukrajino. Zaradi zaostrovanja vojne v Ukrajini namerava Nemčija z več članicami Nata okrepiti proizvodnjo orožja v Ukrajini, kar bodo financirali s prihodki od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja, je napovedal nemški obrambni minister Boris Pistorius. Evropski parlament je pozval članice EU, naj okrepijo vojaško podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji, med drugim tudi z dobavo raket dolgega dosega taurus.

Ruske oblasti so več ministrom britanske vlade prepovedale vstop v državo, s čimer so se po lastnih navedbah odzvale na rusofobno politiko Londona. Ob tem je Moskva zaradi domnevnega vohunjenja iz države izgnala neimenovanega britanskega diplomata. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v nedavnem stopnjevanju ruske agresije, tudi z uporabo nove balistične rakete, vidi poskus ruskega predsednika Vladimirja Putina, da spodkoplje predvidena Trumpova prizadevanja za mir. Potem ko je bila v četrtek ukrajinska energetska infrastruktura tarča obsežnih raketnih napadov, je Rusija nad Ukrajino spet izstrelila več kot 130 dronov. O dronih, ki so nad njeno ozemlje prileteli iz Ukrajine, poroča tudi Rusija.

Britansko otočje je medtem zajelo neurje Bert. Sneg je povzročal veliko težav v prometu, v več delih so bile poplave, številna gospodinjstva so bila zaradi orkanskega vetra brez elektrike, poročali so tudi o umrlih. So pa britanski poslanci s 330 glasovi za in 275 proti podprli predlog zakon o pomoči pri umiranju za neozdravljivo bolne v Angliji in Walesu, s čimer so spornemu osnutku omogočili nadaljevanje parlamentarne poti. Potrditev je sledila večurni čustveni razpravi, v kateri so številni delili osebne zgodbe, nasprotniki pa zlasti pozivali k boljši paliativni oskrbi. Predlog se sedaj seli na raven odborov, v katerih lahko poslanci vlagajo dopolnila. Zatem bodo sledila nova glasovanja tako v spodnjem kot zgornjem domu, kar naj bi trajalo več mesecev. Možnosti za uvedbo zakona naj ne bi bilo prej kot čez najmanj dve leti.

Dodajmo še, da je avstralski parlament v četrtek sprejel zakonodajo, ki prepoveduje uporabo družbenih omrežij mlajšim od 16 let. z upravljavcev velikih družbenih omrežij pa že prihajajo kritike zakona. Po njihovem mnenju je bil zakon, ki ga je parlament v Canberri potrdil v četrtek, sprejet v naglici in je poln neodgovorjenih vprašanj. Prepovedi nasprotujejo tudi pri Unicefu.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.