- May 1, 2023
- 8 min read

Tedenskih (s)pet, 22. 4. - 29. 4.

Prvi maj je pred pragom. Praznik dela. Nekoliko ironično je, da me v nedeljo popoldne znova tipkamo Tedenskih (s)pet. Kakorkoli, me tipkamo. Zate. <3 Preden začnemo, omenimo, da je varnostni svet Združenih narodov (ZN) sprejel resolucijo, v kateri je talibanske oblasti v Afganistanu pozval, naj v državi zagotovijo polno, enakopravno, smiselno in varno sodelovanje žensk in deklet, zlasti pa je obsodil prepoved dela afganistanskih žensk za ZN. Talibani so od vrnitve na oblast v letu 2021 na podlagi stroge razlage islama ženskam odvzeli vrsto pravic. Kakorkoli, upamo, da boš uživala ob branju novega nabora petih najpomembnejših novic minulega tedna. Če te zanima več, ne pozabi pokukati še v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet.

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).

Svetovni dan Zemlje: Vlagajmo v naš planet

Ključno: V soboto, 22. aprila, smo obeležili svetovni dan Zemlje, ki je letos potekal pod sloganom "vlagajmo v naš planet".

Podrobno: Namen svetovnega dneva Zemlje je že več kot pol stoletja ozaveščati o okoljskih vprašanjih, s katerimi se sooča naš planet, ter spodbujanje trajnostnih in zelenih praks. Najprej so ga praznovali v ZDA, prvič leta 1970. Zdaj svetovni dan Zemlje praznuje že več kot 190 držav po vsem svetu. V okviru letošnjega svetovnega dneva, ki v ospredje postavlja vlaganja v naš planet, je po vsej državi potekalo več dogodkov, kot so čistilne akcije. Ena od njih se je odvila v Ljubljani, ekološko-čistilna akcija Ljubljanica 2023. V okviru akcije so iz Ljubljanice potegnili eno tono odpadkov.

Greenpeace Slovenija je medtem končal kampanjo Podnebni zločin 2023, v kateri so ljudje z javnim glasovanjem izbrali, kdo je zagrešil najhujši podnebni zločin. Največ glasov je dobil ljubljanski župan Zoran Janković, in sicer "zaradi greenwashinga pri načrtovanju podnebno nevtralne Ljubljane".

Mimogrede, kasneje v tednu je osem evropskih držav - Nemčija, Francija, Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Danska, Irska in Norveška, podpisalo dogovor o spodbujanju vetrne energije v Severnem morju. Do leta 2050 naj bi proizvodnjo vetrne energije povečale za desetkrat na 300 gigavatov do leta 2050.

Zanimivo: Svetovni ledeniki so lani izginjali s pospešeno hitrostjo, njihovo reševanje pa je izgubljena tekma, je v letnem poročilu ugotovila Svetovna meteorološka organizacija. Najslabše so jo odnesli ledeniki v Alpah.

Slovenski politični predstavniki na srečanjih v tujini

Ključno: Predsednica republike Nataša Pirc Musar je bila na uradnem obisku na Dunaju, predsednica državnega zbora (DZ) Urška Klakočar Zupančič je zaključila udeležbo na Konferenci predsednikov parlamentov držav članic EU (EUSC), zunanji ministri Slovenije, Avstrije in Hrvaške pa so v Reki poudarili pomen sodelovanja na področju energetike, pomoči Ukrajini in migracij.

Podrobno: V ponedeljek sta Pirc Musar in avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen sta po pogovorih izrazila upanje, da bosta Slovenija in Avstrija še pred poletjem našli rešitev glede nadzora na meji. Pirc Musar je poudarila, da nadzor na meji, ki ga je Avstrija uvedla leta 2015, ni v skladu s pravom EU. Tema pogovorov je bila tudi slovenska manjšina v Avstriji. Pirc Musar je med drugim omenila reformo dvojezičnih sodišč, šolski sistem in ohranitev slovenskega jezika, Van der Bellen pa je ponovil željo Dunaja, da bi Slovenija nemško govorečo skupnost v Sloveniji priznala kot manjšino.

V torek so zunanji ministri Slovenije, Avstrije in Hrvaške na srečanju poudarili pomen sodelovanja na področju energetike, pomoči Ukrajini in migracij. Pri slednjih ostaja ovira avstrijski nadzor na meji s Slovenijo, zunanja ministrica Tanja Fajon pa je v tej luči izrazila željo po obnovi schengna in ponudila slovensko pomoč. Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je mnenja, da schengen ne deluje, opozoril je tudi na visoko število prošenj za azil, s katerimi se sooča njegova država.

Klakočar Zupančič pa je zaključila udeležbo na Konferenci predsednikov parlamentov držav članic EU (EUSC), kjer je med drugim povedala, da je dolgoročni cilj slovenske zunanje politike opolnomočenje žensk v mednarodni politiki. Poudarila je, da je Slovenija na tem področju naredila velik korak, saj prvič v zgodovini položaj predsednice republike, predsednice DZ in zunanje ministrice zasedajo ženske.

Zanimivo: Minilo je leto dni po volitvah v DZ, na katerih je slavilo Gibanje Svoboda. Preboj v DZ je uspel še SDS, NSi, SD in Levici. Razmerja v DZ ob najmanjšem številu strank doslej po letu dni ostajajo enaka. Koalicija šteje 53 poslancev. Vlada Roberta Goloba je sicer po napovedi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ustavila in obrnila trend padanja volilne podpore. Po štirih mesecih padanja je vlada po aprilski anketi Mediane za POP TV zabeležila naraščanje podpore. Podprlo jo je 45,5 odstotka vprašanih, slabih 42 odstotkov pa ji nasprotuje.

Kmetje znova protestirali

Ključno: V četrtek so kmetijske organizacije (po torkovem protestnem shodu) na politični vrh naslovile zahtevi za takojšen umik uredbe o programu upravljanja območij Nature 2000 in predloga novele zakona o zaščiti živali v delu, ki se nanaša na spremembo nadzora rejnih živali. Če to ne bo izpolnjeno, so napovedale nadaljevanje protestnih aktivnosti.

Podrobno: Začnimo na začetku. Kmetje so se pred poslopjem parlamenta v središču Ljubljane zbrali na drugem protestnem shodu v mesecu dni, s katerim so po besedah organizatorjev opozorili na vse večja bremena in pritiske na kmetijstvo. Dovolj je, je dejal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved ter vlado pozval k izpolnitvi vseh njihovih zahtev glede odprave okoljskih in administrativnih omejitev. Po Medvedovih ocenah se je v Ljubljano pripeljalo 1500 traktorjev ali celo več, na Trgu republike pa je bilo več tisoč udeležencev. Če zahteve kmetov ne bodo upoštevane, bodo s protestnimi aktivnostmi nadaljevali, je napovedal Medved. Odziv vlade pričakuje takoj po prvomajskih praznikih.

Zanimivo: Kmetijska ministrica Irena Šinko je dejala, da imajo kmetje pravico protestirati, in menila, da bi se lahko dogovorili glede zahtev. Vlada je predstavnikom kmetov glede njih odgovorila minuli četrtek. Da so pripravljeni na nadaljevanje dialoga s kmeti, so sporočili tudi z ministrstva za naravne vire in prostor.

V Severni Dakoti popolna prepoved splava po šestem tednu nosečnosti

Ključno: Guverner ameriške zvezne države Severna Dakota Doug Burgum je podpisal enega najstrožjih zakonov proti splavu v ZDA, ki umetno prekinitev nosečnosti po šestem tednu prepoveduje tudi v primeru posilstva ali incesta. Zakon tudi določa, da je splav kaznivo dejanje.

Podrobno: Umetna prekinitev nosečnosti je v Severni Dakota s tem zakonom prepovedana od spočetja dalje. Velja nekaj izjem, če nosečnost resno ogroža zdravje matere ali je posledica posilstva ali incesta, vendar samo pred šestim tednom nosečnosti. Zakon tudi določa, da je splav kaznivo dejanje - zdravnikom za opravljanje posega grozi do pet let zapora.

Zanimivo: Ameriško vrhovno sodišče je junija lani razveljavilo sodbo iz leta 1973, ki je legalizirala splav. Sodišče je presodilo, da ameriška ustava ne omenja te pravice, in prepustilo zveznim državam, da same sprejemajo zakone na tem področju. Od odločitve vrhovnega sodišča junija 2022 je približno 15 zveznih držav prepovedalo splav, nazadnje sredi aprila Florida, prav tako v večini primerov po šestem tednu nosečnosti, kar je zvezna vlada v Washingtonu ostro kritizirala in odločitev označila za skrajno in nevarno.

Spopadi v Sudanu so se nadaljevali

Ključno: V Sudanu so se nadaljevali spopadi med vojsko in paravojaškimi skupinami, številne države so sprožile evakuacijo svojih državljanov.

Podrobno: Kot smo podrobneje pojasnile že tukaj, so v Sudanu 15. aprila po večtedenskem sporu izbruhnili spopadi med sudansko vojsko pod vodstvom generala Abdela Fataha Al Burhana in silami za hitro posredovanje (RSF), ki jim poveljuje njegov namestnik Mohamed Hamdan Dagalo. V minulem tednu so se po kratki prekinitvi ognja ob ramazanskem bajramu nadaljevali spopadi med sudansko vojsko in paravojaškimi silami RSF. Sudanska vojska pa je dovolila evakuacijo tujih državljanov in diplomatskih predstavnikov iz države. Prve so osebje evakuirale ZDA, v naslednjih dneh so jim sledile druge države.

V torek je v Sudanu je v skladu z dogovorom med sprtima stranema začelo veljati 72- urno premirje. Vendar spopadi niso popolnoma prenehali. Kakorkoli, zatem sta sprti strani sprejeli dogovor o tridnevnem podaljšanju premirja. Kljub temu se spopadi nadaljujejo. V zadnjih urah tridnevnega premirja, ki se je končalo v petek ob polnoči, so vojska in sile RSF po pritisku Savdske Arabije in ZDA napovedali 72-urno podaljšanje prekinitve ognja. Afriška unija, Združeni narodi, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Velika Britanija in ZDA so v skupni izjavi pozdravili dogovor in pozvali k njegovemu doslednemu izvajanju.

Evropska unija je za humanitarno pomoč v Sudanu, kjer so sredi meseca izbruhnili siloviti spopadi, namenila 200.000 evrov. Pomoč naj bi prek sudanskega Rdečega polmeseca dosegla okoli 70.000 ljudi. Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je ob tem znova obsodil nasilje v Sudanu ter pozval k takojšnji prekinitvi ognja, da bi zdravstvenim in humanitarnim delavcem omogočili nudenje pomoči.

Zanimivo: Svetovna vojaška poraba je v letu 2022 dosegla novo najvišjo vrednost, in sicer 2,24 bilijona dolarjev, kaže poročilo Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (Sipri). Rekordno so se povečali vojaški izdatki v Evropi, ki so s 480 milijardami najvišji od konca hladne vojne. Zavezniki in partnerji Nata so Ukrajini doslej zagotovili 1550 oklepnih vozil in 230 tankov, je sporočil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Dobave predstavljajo več kot 98 odstotkov bojnih vozil, obljubljenih Ukrajini v okviru mednarodne kontaktne skupine.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Okrožno sodišče v Kranju je predsedniku SDS Janezu Janši naložilo, da mora tožilki in sodnikom v zadevi Patria, od katerih je terjal odškodnino, povrniti stroške pravdnega postopka v skupni višini 22.647 evrov. Tožbeni zahtevek Janše zoper tožilko in sodnike je sicer kranjsko sodišče zavrnilo že januarja. Janša je od države, nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar ter sodnikov Barbare Klanjšek, Milana Štruklja, Vesne Žalik in Branka Masleše terjal nekaj več kot 900.000 evrov odškodnine. Janša je omenjenim posameznikom očital nezakonito delo v procesu Patria. Kakorkoli, vlada je sprejela program stabilnosti 2023, ki ga mora skupaj z nacionalnim reformnim programom tako kot vsako leto do konca aprila posredovati Evropski komisiji. V njem je zapisano, da je prihodnje leto načrtovano znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP ter nato nadaljnje zniževanje v prihodnjih letih. Javni dolg naj bi se do leta 2026 znižal na 63,5 odstotka BDP. Na finančnem ministrstvu so spomnili, da bodo prihodnje leto znova veljala fiskalna pravila, saj ne bodo več veljale izjemne okoliščine, ki so v času epidemije covida-19 omogočale odstopanje od fiskalne discipline. Na ministrstvu so tudi ponovili, da dokument ne napoveduje dviga DDV, kot so ugibali nekateri mediji. Omenimo še, da so v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije izrazili pričakovanje, da bo napovedana zdravstvena reforma uperjena proti divji privatizaciji javnega zdravstva in kovanju zasebnih dobičkov na stiski ljudi, ki potrebujejo pravočasno in kakovostno zdravljenje.

Zajadrajmo še v tujino. Ameriški predsednik Joe Biden je napovedal vnovično kandidaturo. Ob tem dodajmo, da sta Biden in njegov južnokorejski kolega Yoon Suk-yeol sta sklenila dogovor za preprečevanje severnokorejske jedrske grožnje. ZDA bodo v Južno Korejo redno pošiljale jedrske podmornice, Seul pa ne bo razvijal lastnega jedrskega orožja. Po telefonu sta se pogovarjala predsednika Kitajske in Ukrajine Xi Jinping in Volodimir Zelenski, Indija pa je prehitela Kitajsko po številu prebivalcev. Evropska komisija je objavila seznam 19 spletnih ponudnikov, ki bodo v skladu z zakonom o digitalnih storitvah označene kot zelo veliki in bodo zanje veljala strožja pravila. Med njimi so Twitter, TikTok in Instagram, pa tudi Amazon in Google. Omenimo še, da je Evropska komisija skupaj s petimi državami članic EU, ki ležijo v bližini Ukrajine, dosegla politični dogovor glede prevelikih količin žita iz Ukrajine, kot je na Twitterju sporočil podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis. Napovedal je, da bodo omejili uvoz štirih vrst žita in zagotovili finančno pomoč državam. Te pa bodo odpravile prepoved uvoza žita iz Ukrajine. Države članice EU so pred tem že podprle podaljšanje uredbe, v skladu s katero je EU junija lani odpravila carine na ukrajinsko žito. Parlament Federacije BiH pa je po večurni razpravi z 51 glasovi za, enim vzdržanim ter z dvema glasovoma proti potrdil imenovanje nove vlade te bošnjaško-hrvaške entitete pod vodstvom premierja Nermina Nikšića. S tem se je končala večmesečna kriza, ki jo je povzročila bošnjaška Stranka demokratične akcije (SDA).