Za nami je božič ter dan samostojnosti in enotnosti, naslednji pregled tedna pa bomo pisale že v novem letu! Kako preživljaš praznike? Polniš baterije in se družiš z najbližjimi? V vsakem primeru upamo, da boš imela čas za tokratnjih Tedenskih (s)pet.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda oblačno vreme)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če si že čisto preveč zaposlena z okraševanjem drevesca) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Očitki glede cen košarice osnovnih živil
Ključno: Odmevali so očitki glede cen košarice osnovnih živil.
Podrobno: V sredo so v javnosti odmevali očitki nekdanjega varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, Igorja Hrovatiča, o nenavadno nizkih cenah košarice osnovnih živil. Po mnenju Hrovatiča so te cene vzbujale sum nedovoljenih ravnanj. Na kmetijskem ministrstvu so očitke zavrnili, trdijo, da gre za nerazumevanje tematike. Izpostavili so, da bi lahko Hrovatič v primeru utemeljenih sumov obvestil agencijo za varstvo konkurence, vendar tega ni storil.
Zanimivo: Tudi v Trgovinski zbornici Slovenije so očitke zavrnili in poudarili, da bi moral Hrovatič ob utemeljenih sumih ukrepati. Obenem so zavrnili argumente o koristnosti spremljanja cen živil, saj bi to prineslo dodatno administrativno, finančno in organizacijsko breme. Vlado so pozvali, naj ne obljublja zniževanja cen hrane.
Vzajemna vložila pobudo za presojo ustavnosti zakona o statusnem preoblikovanju
Ključno: Vzajemna je vložila pobudo za presojo ustavnosti zakona o statusnem preoblikovanju.
Podrobno: Prav tako v sredo, je zavarovalnica Vzajemna vložila pobudo za presojo ustavnosti zakona o statusnem preoblikovanju zavarovalnice. Poleg tega so na ustavno sodišče podali tudi predlog za začasno zadržanje izvajanja tega zakona, še preden bi ta stopil v veljavo s 1. januarjem. Razlog za to je, da Vzajemna meni, da zakon protiustavno posega v lastninsko pravico članic in članov Vzajemne ter v svobodno gospodarsko pobudo same družbe.
Zanimivo: Poslanci DZ so sredi decembra potrdili zakon o preoblikovanju Vzajemne, ki sledi ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja 1. januarja 2024. Po tem datumu bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) začel pobirati obvezni zdravstveni prispevek. Vzajemna, ki večino prometa ustvari iz dopolnilnega zavarovanja, se bo preoblikovala v delniško družbo in ZZZS-u, njenemu ustanovitelju, vrnila začetni vložek. To bo storila bodisi z denarjem ali delnicami. Okoli 800.000 zavarovancev bo prejelo izplačilo v obliki deležev ali delnic nove delniške družbe.
Varnostni svet ZN sprejel resolucijo o humanitarni pomoči za Gazo
Ključno: Varnostni svet Združenih narodov (ZN) je sprejel resolucijo o humanitarni pomoči za Gazo, kjer so se spopadi nadaljevali, število žrtev pa je preseglo 21.000.
Podrobno: Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo 2712 (2023), ki poziva k nujnim in podaljšanim humanitarnim premorom ter koridorjem skozi Gazo, da bi olajšali dostavo bistvenih dobrin in storitev. Resolucija je bila sprejeta z 12 glasovi za in nobenim proti, ob treh vzdržanih glasovih (Ruska federacija, Združeno kraljestvo, Združene države Amerike). Cilj resolucije je okrepiti mednarodno humanitarno pomoč Gazi.
Varnostni svet ZN je imenoval tudi koordinatorja ZN za humanitarno pomoč v Gazi. Resolucija zahteva od vseh strani v konfliktu, da omogočijo, olajšajo in zagotovijo takojšnjo, varno in neovirano dostavo humanitarne pomoči Palestincem.
Zanimivo: Ta ukrep Varnostnega sveta ZN je bil sprejet po večdnevnih pogajanjih in je del prizadevanj za zagotovitev nujno potrebne humanitarne pomoči za Gazo.
Poljska vlada napoveduje razpust javnih medijev
Ključno: Poljska vlada je v luči prestrukturiranja napovedala razpustitev javnih medijev.
Podrobno: Poljska vlada, pod vodstvom nove, proevropske vlade premierja Donalda Tuska, je napovedala razpustitev vseh javnih medijev. Minister za kulturo Bartlomiej Sienkiewicz je pojasnil, da je ta odločitev del načrta za zagotavljanje delovanja in prestrukturiranje javnih medijev, vključno z državno tiskovno agencijo PAP. Vse skupaj sledi vložitvi veta s strani poljskega predsednika Andrzeja Dude na zakon, ki bi javnim medijem zagotovil subvencije v višini treh milijard zlotov (približno 690 milijonov evrov). Duda, ki velja za zaveznika stranke Pravo in pravičnost (PiS), trdi, da je vlada s tem kršila ustavo, ker je prejšnji teden razrešila vodilne v državnih medijih, ki so v času vladavine PiS veljali za pristranske.
Sienkiewicz je v izjavi na socialnem omrežju X zapisal, da se je odločil za likvidacijo poljske televizije, radia in tiskovne agencije PAP. Po njegovih besedah je ta ukrep nujen za zagotovitev nadaljnjega poslovanja, izvedbo prestrukturiranja in preprečevanje odpuščanja zaposlenih v teh medijih. Dodal je, da lahko država kot lastnik medijev status likvidacije kadarkoli prekliče. Ta poteza bo verjetno še poslabšala odnose med člani nove vlade in konservativci iz prejšnje vlade.
Zanimivo: Obenem je poslanka PiS-a Joanna Lichocka kritizirala novo vlado, trdeč, da z dejanjem "uničuje poljske medije" in škoduje državi. Tudi vodja Dudovega urada Marcin Mastalerek je obtožil Sienkiewicza, da ravna kot "tipični agresor" in je izrazil prepričanje o "popolni nemoči oblasti", ki ni našla pravnega načina za zamenjavo oblasti v teh družbah.
Umrla velikana Evrope: Delors in Schäuble
Ključno: Umrla sta arhitekt sodobne Evrope Jacques Delors in nekdanji nemški finančni minister Wolfgang Schäuble.
Podrobno: Delors, rojen 20. julija 1925 v Parizu, je bil osrednja figura evropske politike, zlasti kot osmi predsednik Evropske komisije, ki je služboval od leta 1985 do 1995. V tem obdobju je Delors igral ključno vlogo pri spodbujanju evropske integracije, s čimer je prispeval k padcu Berlinskega zida in ponovni združitvi Nemčije. Med svojim mandatom je uvedel številne pomembne reforme, kot so vzpostavitev enotnega trga, podpis schengenskih sporazumov, uvedba študentskega programa Erasmus in priprava na monetarno unijo, ki je vodila do uvedbe evra. Delors je bil znan po svoji močni viziji Evrope in je kljub nasprotovanju nekaterih članic EU, kot je bila Velika Britanija pod vodstvom Margaret Thatcher, uspešno vodil proces širitve EU.
Schäuble, dolgoletni nemški politik, je umrl po dolgi in težki bolezni. V svoji politični karieri je zasedal več pomembnih položajev, med drugim kot minister za finance in notranje zadeve ter kot predsednik bundestaga. Bil je ključna figura pri ponovni združitvi Nemčije po padcu Berlinskega zidu. Kljub temu, da je od leta 1990, ko je bil žrtev atentata, na invalidskem vozičku, je nadaljeval svojo politično kariero in bil priznan kot eden najmočnejših političnih figur v vladi kanclerke Angele Merkel. Znan je bil po svoji politiki stroge finančne discipline, zaradi česar je bil deležen tako kritik kot pohval, zlasti v odnosu do zadolženih južnoevropskih držav.
Zanimivo: Tako Delors kot Schäuble sta igrala ključno vlogo v pomembnih zgodovinskih trenutkih za Evropo. Delors je bil arhitekt sodobne Evrope in je vodil Evropsko unijo v času njenega širjenja in konsolidacije, medtem ko je Schäuble kot nemški politik imel pomembno vlogo pri ponovni združitvi Nemčije. Oba sta prispevala k oblikovanju sodobne Evrope, vsak na svoj način, s čimer sta pustila trajen pečat v zgodovini evropske politike.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je napovedal stavko, izražajoč nezadovoljstvo z odnosom vlade. Ministrstvo za zdravje je izplačalo odškodnino zaradi smrti po cepljenju proti COVID-19. Slovenija je praznovala 32 let od sprejema ustave samostojne Slovenije, ki je pomenila pravno osamosvojitev od Jugoslavije. Za varnost na smučiščih so poskrbeli tudi hrvaški policisti, prisotni zaradi velikega števila hrvaških smučarjev.
Obeležili smo dan samostojnosti in enotnosti, tudi z govorom predsednice republike Nataše Pirc Musar. V mednarodnem kontekstu sta dva slovenska vojaka bila vključena v napad na ameriško letalsko oporišče v Iraku, a sta ostala nepoškodovana. Na področju pravosodja je sodni svet opozoril na neuresničitev ustavne odločbe glede sodniških plač, kar je privedlo do potencialnih protestov. Gospodarsko je Slovenija prejela obsežna sredstva iz evropskega mehanizma za okrevanje, vlada pa je podaljšala projekt za plačno skupino J v zdravstvenem in socialnem varstvu. Na kulturnem področju je v Ljubljani potekalo Evropsko srečanje mladih, ki je privabilo tisoče mladih iz različnih držav.
Nadaljujmo v tujini. V preteklem tednu so se po svetu odvijale številne pomembne novice. Na Češkem je bil dan žalovanja za žrtvami strelskega napada na Karlovi univerzi v Pragi, kjer je 24-letnik ubil 14 ljudi. V Rusiji je osrednja volilna komisija zavrnila kandidaturo novinarke in nasprotnice Kremlja Jekaterine Duncove za predsedniške volitve. V Indiji je brezpilotno letalo poškodovalo trgovsko ladjo, za napad je bila obtožena Iran. V Jemnu sta sprti strani pristali na sodelovanje v mirovnem procesu pod vodstvom Združenih narodov (ZN). Protesti so potekali v Beogradu zaradi domnevnih nepravilnosti na nedavnih volitvah. V Betlehemu so odpovedali božična praznovanja zaradi vojne med Izraelom in Hamasom. Papež Frančišek je v božičnem nagovoru pozval k miru v Gazi, medtem ko je Palestinsko gibanje Hamas zavrnilo egiptovski predlog za trajno prekinitev ognja. V Siriji je bil v izraelskem zračnem napadu ubit iranski general, Iran je zagrozil z povračilnimi ukrepi.
Ukrajina je prvič obeležila božič 25. decembra, v skladu z odmikom od Moskve in ruske tradicije. Ruske sile so zavzele kraj Marinka v regiji Doneck, medtem ko so nadaljevale napade na Ukrajino. Srbska vlada je omogočila svobodno gibanje za vozila s Kosova. Ukrajinske letalske sile so uničile rusko desantno ladjo v pristanišču Feodozija na Krimu. Odbor turškega parlamenta je odobril ratifikacijo vstopa Švedske v NATO. Med plovbo po Rdečem morju so Hutiji napadli tovorno ladjo družbe MSC. Mednarodna agencija za atomsko energijo je sporočila, da Iran pospešuje proizvodnjo obogatenega urana. ZN so objavili poročilo o človekovih pravicah na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu. Romunija in Bolgarija sta dosegli dogovor z Avstrijo za pridružitev zračnemu schengnu. Rusija in ZDA so podaljšali dogovor o skupnih poletih proti ISS. Protestniki v ZDA so blokirali dostop do letališč LAX in JFK. Vrhovno sodišče Michigan je zavrnilo poskus odstranitve Donalda Trumpa z glasovnic. Ameriška vlada je Ukrajini namenila dodatno vojaško pomoč. New York Times je tožil OpenAI in Microsoft zaradi kršenja avtorskih pravic.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre