Si vedela, da si minuli teden več deset tisoč žensk na Islandiji v znak protesta proti plačnim vrzelim med spoloma ni opravljalo svojega dela. Prost dan za ženske si je vzela tudi premierka Katrin Jakobsdottir. V spodnjem naboru smo povzele še več zanimivega dogajanja, če si slučajno karkoli zamudila! ;)
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda oblačno vreme)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če si že čisto preveč zaposlena) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Golob napovedal obsežno rekonstrukcijo vlade
Ključno: Premier Robert Golob je napovedal temeljito rekostrukcijo vlade in zmanjšanje števila ministrstev, pri čemer je dejal, da je preveč "vse, kar je več od 12". O tem naj bi se po praznikih pogovoril z vodjema obeh koalicijskih strank.
Pobrobno: Stranka Gibanje Svoboda je v torek izključila poslanko Mojco Šetinc Pašek in svetovalca v kabinetu predsednice državnega zbora (DZ), Roberta Pavšiča. Ko začneš zabijati avtogole, nimaš več mesta v ekipi, je po seji sveta stranke dejal premier in predsednik stranke Golob. Po ugibanjih o razkolu med Golobom in Urško Klakočar Zupančič ta ostaja predsednica DZ, a se je zaradi "preobremenjenosti" umaknila z mesta podpredsednice stranke; zasedla ga je Sara Žibrat. Šetinc Pašek je dan kasneje sporočila, da ostaja poslanka Svobode, na uradno pojasnilo o razlogih za izključitev pa še čaka.
Koalicijski partnerici SD in Levica sta nezadovoljni z načinom delovanja vlade. V SD poudarjajo, da so zanje pritiski na policijo nesprejemljivi, menijo tudi, da se država sooča z večjimi problemi, kot je število ministrstev. Tudi v Levici menijo, da se morajo v vladi resno pogovoriti in določiti politične cilje do konca mandata. V opozicijski SDS ocenjujejo, da smo priča "vladnemu pranju umazanega perila v javnosti", po besedah predsednika SDS Janeza Janše pa so edina rešitev takojšnje volitve.
Zanimivo: Podpora vladi je padla že drugi mesec zapored na najnižjo raven doslej, na 40,4 odstotka, je pokazala raziskava Mediane za POP TV. Med strankami ima SDS s 23,7 odstotka prvič občutneje večjo podporo od Gibanja Svoboda (18,6 odstotka).
Afera Dars
Ključno: V nedeljo je POP TV v rubriki 24ur Fokus objavil prispevek, v katerem je žvižgač razkril, da je za pridobivanje poslov na Darsu moral plačevati podkupnino, ki jo je izročal Roku Snežiču. Natančneje, plačal naj bi mu 90.000 evrov.
Podrobno: Na objavljenem posnetku Snežič prejema 5000 evrov. Po žvižgačevih trditvah naj bi imel prek nekaj vodilnih na Darsu "popolno oblast" nad posli, med njimi naj bi bil predsednik uprave in nekdanji podpredsednik NSi Valentin Hajdinjak, ki je vse zanikal. Tudi Snežič je zatrdil, da podkupnin ni prejel, prav tako naj denar ne bi bil namenjen SDS. Oddaja je razkrila tudi sum kartelnega dogovarjanja za avtovleke okvarjenih tovornih vozil z avtoceste.
V ponedeljek je policija v okviru uvedene preiskave obiskala televizijo in zaprosila za material, KPK pa je uvedla postopek predhodnega preizkusa, tudi SDH je glede Darsa, ki je javna delniška družba v 100-odstotni lasti države, sklical takojšen sestanek z Darsovo upravo in nadzorniki. V SDS so zavrnili navedbe, da naj bi Snežič sredstva pridobival zanje, v NSi pa poudarili, da gre za delo za policijo.
Zanimivo: V sredo je prvi nadzornik Darsa Andrej Šušteršič v izjavi za medije po večurni sredini seji, na kateri so nadzorniki obravnavali očitke iz prispevka POP TV, zatrdil, da nadzorni svet in uprava v trenutni sestavi delujeta dobro. Domnevne nepravilnosti so se dogajale v prejšnjih sestavah vodstva, pregledali jih bodo pristojni organi in forenziki. Razlogov za krivdno razrešitev prvega moža Darsa po Šušteršičevih besedah za zdaj ni.
Bobnar očitala Golobu pritiske glede kadrovanja v policiji
Ključno: Na seji preiskovalne komisije državnega zbora (DZ), ki preiskuje nedopustno politično vmešavanje v delo policije in drugih pristojnih državnih organov, je nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar ponovila, da je bila deležna političnih pritiskov s strani predsednika vlade Roberta Goloba.
Podrobno: Golob naj bi od Bobnarjeve zahteval ravnanja, na katera kot ministrica ni mogla pristati, med drugim bi moral nekdo izgubiti službo. Zaslišan je bil tudi nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, ki je bil kritičen do vsakokratne politike, ki si v policiji želi predvsem lojalnih kadrov.
V torek je Golob pred preiskovalno komisijo DZ poudaril, da je bila edina naloga Bobnarjeve "očistiti policijo janšistov", o tem pa naj bi se pogovarjala maja 2022, torej pred njenim imenovanjem. Vse ostalo je natolcevanje, obstajajo priče in dokazi, ki jih bo predstavil, ko bo tudi sam pričal pred komisijo DZ. Oster odziv je prišel iz SDS, evropski poslanec Milan Zver pa je Evropsko komisijo pozval, naj se zavzame za pravno državo v Sloveniji. Policija je sporočila, da je sprožila predkazenski postopek.
Zgodba se je nadaljevala tudi v sredo, ko je Golob zavrnil domnevne navedbe Bobnarjeve na zaprtem delu ponedeljkove seje preiskovalne komisije o informaciji, da naj bi se premier osebno zavzel za preložitev aretacije ruskih vohunov z novembra na 5. december lani. Dan kasneje je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) sporočila, da navedbe ne držijo, kot neresnične pa jih je na seji komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), ki je bila sklicana na zahtevo NSi, označil tudi direktor Sove Joško Kadivnik.
Zanimivo: Mimogrede, kot so ugotovili v KPK, neizbrani kandidat za generalnega direktorja policije Lindav ni izvajal nedovoljenih vplivov ali pritiskov na uradniški svet oziroma posebno natečajno komisijo, ki je presojala primernost kandidatov.
Slovaška dobila novo vlado
Ključno: Slovaška je dobila novo vlado pod vodstvom premiera Roberta Fica iz vrst socialdemokratske stranke Smer-SSD. Fico je že pred volitvami napovedoval, da bo, če uspe navolitvah, omejil pomoč Ukrajini, ki jo je Slovaška doslej odločno podpirala.
Podrobno: Fico je novo koalicijo oblikoval skupaj s socialdemokratsko stranko Glas-SD in prorusko Slovaško nacionalno stranko (SNS). Ficova nova koalicija bo imela v 150-članskem parlamentu večino 79 poslancev. Njegova socialdemokratska stranka Smer-SSD je na volitvah konec septembra osvojila 23 odstotkov glasov oz. 42 poslanskih sedežev in s tem premagala drugouvrščeno novinko v parlamentu, liberalno Progresivno Slovaško.
Novi slovaški premier je že pred volitvami napovedoval, da bo ta država ob morebitnem njegovem prevzemu položaja na čelu vlade omejila pomoč Ukrajini, ki jo je doslej odločno podpirala. Slovaška naj bi sicer še naprej pomagala svoji vzhodni sosedi, a ne več z orožjem, temveč zgolj s civilno pomočjo.
Zanimivo: Glas-SD, ki ga sestavljajo odpadniki Ficove stranke, je prejel slabih 15 odstotkov oz. 27 sedežev. Vodi jo Peter Pellegrini, ki je leta 2018 prevzel premierski položaj, ko je bil zaradi protestov po umoru novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke Fico prisiljen odstopiti. V novi vladi bo glede na dogovor prevzel položaj predsednika parlamenta. Tretja stranka v koaliciji je nacionalistični SNS, ki je zasedel 10 poslanskih sedežev.
Na čelu ameriškega predstavniškega doma nov predsednik
Ključno: Predstavniški dom ameriškega kongresa je za novega predsednika izvolil republikanca Mika Johnsona iz Louisiane, tako da je lahko znova začel z delom. Johnson, ki uživa podporo nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je bil izvoljen soglasno.
Podrobno: Za Johnsona je glasovalo vseh 220 republikancev, ki so oddali svoj glas, medtem ko je vseh 209 demokratov glasovalo za svojega vodjo, Hakeema Jeffriesa iz New Yorka. Johnson je zaradi odsotnosti štirih kongresnikov za izvolitev potreboval 215 glasov. Po trotedenskem krču lahko tako predstavniški dom zdaj začne delo. Prejšnji predsednik Kevin McCarthy je bil namreč odstavljen 3. oktobra in predstavniški dom je do izvolitve novega predsednika vodil vršilec dolžnosti Patrick McHenry, ki pa ni imel pooblastil za zakonodajno delo.
Republikanska večina je najprej šla na volitve z Jimom Jordanom iz Ohia, ki je trikrat dobil manj glasov kot demokrat Jeffries, nihče izmed njiju pa ni dobil dovolj glasov za osvojitev položaja. Republikanci so imeli več internih glasovanj za izbiro kandidata in nihali med zmernimi in konservativnimi poslanci. Na koncu pa so se v torek odločili za Johnsona, potem ko je po le nekaj urah od kandidature odstopil zmerni Tom Emmer iz Minnesote, velik Trumpov kritik.Pri izbiranju kandidatov je dejavno sodeloval tudi Trump (podpiral je Jordana, nasprotoval je Emmerju in podprl je Johnsona).
Zanimivo: Johnson je že moral odgovarjati na vprašanja glede svoje zgodovine podpiranja Trumpa med obema ustavnima obtožbama zaradi pritiskov na Ukrajino in spodbujanja napada na kongres 6. januarja 2021, podpiral je tožbe proti izidu predsedniških volitev leta 2020 in bil proti potrditvi zmage demokrata Joeja Bidna v kongresu. Mimogrede, Johnson je ustavni pravnik z diplomo z državne univerze v Louisiani in je bil državni kongresnik Louisiane, preden je bil leta 2016 prvič izvoljen v zvezni predstavniški dom. Tam zdaj služi svoj četrti mandat. V kongresu je na položaju podpredsednika republikanske konference, je pa tudi član odbora za pravosodje, ki ga vodi njegov tesni zaveznik Jim Jordan.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Ministrstvo za digitalno preobrazbo naj bi za 13.000 poceni prenosnikov porabilo šest milijonov evrov, posel pa enakovredno porazdelilo med štiri ponudnike, ni pa popolnoma jasno, komu so poceni prenosniki namenjeni. Komisija državnega zbora (DZ) za nadzor javnih financ je pozvala KPK, naj zaradi suma korupcije in kršitve integritete v primeru javnega razpisa za snemanje vojaškega resničnostnega šova v vrednosti dva milijona evrov uvede postopek. Ministrstvo za obrambo je v sredo sporočilo, da je zavrnilo ponudbe, ki so prispele na razpis. Ponovni razpis naj bi vključeval manj obveznih referenc in tako zagotovil večjo konkurenco.
Koalicijski poslanci so v DZ vložili predlog deklaracije o trenutnih razmerah na območju Palestine in Izraela. Ta med drugim vsebuje poziv k prekinitvi sovražnosti, nenapadanju civilnih objektov in vzpostavitvi premirja, izraža podporo rešitvi dveh držav in opozarja na možnost dodatne destabilizacije v regiji. Slovenija je prejšnjo soboto uvedla začasni nadzor na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko, Italija pa na meji s Slovenijo. V začetku minulega tedna pa je ob izteku enoletnega predsedovanja Strategiji EU za podonavsko regijo (EUSDR) na Brdu pri Kranju gostila forum, ki so se ga udeležili predstavniki 14 držav.
V sredo je DZ ob obstrukciji poslancev SDS potrdil novelo zakona o delovnih razmerjih (ob določbah evropskih direktiv, kot je petdnevni oskrbovalski dopust, prinaša še ukrepe za zaščito sindikalnih zaupnikov in žrtev družinskega nasilja) in novelo zakona o tujcih (iz dveh na eno leto skrajšuje rok, po katerem je tujec z veljavnim dovoljenjem za začasno prebivanje upravičen do združitve z družino, poleg tega pa namesto pogoja znanja jezika na ravni A1 pa za družinske člane uvaja t. i. preživetveno raven znanja jezika). Vlada je sprejela tudi predlog novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov.
Pojdimo še v tujino. Vojna med Izraelom in Hamasom se je nadaljevala, v Gazi se je humanitarna kriza še zaostrila kljub odprtju mejnega prehoda Rafa za humanitarno pomoč. Te je po opozorilih ZN občutno premalo. Vrh EU je pozval k humanitarnim premorom v spopadih. Kitajski zunanji minister Wang Yi pa je na srečanju z ameriškim kolegom Antonyjem Blinknom izrazil upanje na stabilnejše odnose z ZDA. Govorila naj bi tudi o morebitnem srečanju med predsednikoma ZDA Joejem Bidnom in Kitajske Xi Jinpingom novembra ob robu vrha Foruma azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja v San Franciscu. Za konec pa omenimo še, da je Orkan Otis opustošil priljubljeno mehiško letoviško mesto Acapulco ob obali Tihega oceana.
Evropski svet je izrazil zaskrbljenost glede varnostnih razmer na severu Kosova. Srbija in Kosovo morata umiriti napetosti, so opozorili voditelji članic EU. Medtem so v Bruslju potrdili, da bo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo med nedeljo in sredo obiskala pet držav Zahodnega Balkana. Turneja sledi njeni nedavni napovedi o šestih milijardah evrov evropskih sredstev za reforme in naložbe v regiji in bo potekala pred objavo širitvenega poročila o napredku držav na poti k članstvu v EU. Mimogrede, med voditelji držav članic EU vlada široka podpora glede glavnih prednostnih področij revizije večletnega finančnega okvirja (MFF) (Ukrajina, migracije, naravne nesreče in konkurenčnost) in von der Leyen voditelje poziva k dogovoru glede dodatnih 66 milijard evrov za obdobje 2024-2027.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre