top of page

Tedenskih (s)pet, 20. - 27. 4.

Inštitut 8. marec je v sredo začel zbirati podpise v okviru evropske pobude Moj glas, moja izbira (My Voice, My Choice) za varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi. Pobuda potrebuje milijon podpisov v najmanj sedmih državah članicah EU. V Sloveniji jih želijo zbrati 100.000. V petek pa so poslanci na seji državnega zbora (DZ) brez glasu proti podprli resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2024-2028 ter resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Dogajalo pa se je še marsikaj drugega. Če te zanima kaj, se potopi v novih Tedenskih (s)pet! Pa lepe počitnice ti želimo! <3


Vir: Wix

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš na sončku ali v senčki) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!



EU volitve + trije referendumi

Ključno: Na dan evropskih volitev se bomo udeležili tudi treh posvetovalnih referendumov - o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o preferenčnem glasu in o rabi konoplje.


Podrobno: DZ je razpisal posvetovalne referendume o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu ter o rabi konoplje. Referendumi bodo potekali 9. junija, sočasno z volitvami v Evropski parlament. Referendumska kampanja se bo začela 9. maja. Volilni odbori bodo isti kot pri volitvah v Evropski parlament, bodo pa nadomestila višja, je pojasnil direktor službe DVK Igor Zorčič. V koalicijski SD so se glasovanja vzdržali. Je pa DZ zavrnil predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov, ki so jih vložili v SDS, in sicer o zaupanju v vlado, nastanitvah migrantov in ureditvi obveznega testiranja funkcionarjev na prepovedane droge.



Kakorkoli, konec tedna sta opozicijski SDS in NSi napovedali vložitev zahteve za ustavno presojo odlokov o posvetovalnih referendumih glede rabe konoplje in pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Hkrati zahtevata tudi njuno zadržanje do odločitve ustavnega sodišča, kar bi lahko premaknilo izvedbo teh dveh referendumov z 9. junija, ko bodo evropske volitve. Posvetovalni referendum je pravno neobvezujoč in posledično sam po sebi nima pravnih posledic. Zato ustavni pravnik Samo Bardutzky ob pobudi opozicije za ustavno presojo in zadržanje odlokov o razpisu referendumov o rabi konoplje in pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pravi, da se zastavlja vprašanje, o čem bi odločalo ustavno sodišče.


Zanimivo: Mimogrede, vlada je sprejela izhodišča za pokojninsko reformo, po pojasnilih ministra za delo Luke Mesca naj bi bilo 40 let zavarovalne dobe dovolj za upokojitev. Kakšni bodo starostni pogoji, pa je še stvar diskusije s socialnimi partnerji, je dejal. Pogajanja s socialnimi partnerji se bodo začela maja, predlog reforme pa bo v DZ v začetku leta 2025.



Vučić z žaljivimi izjavami na račun Slovenije

Ključno: Zunanje ministrstvo je zaradi žaljivih izjav srbskega predsednika Aleksandra Vučića na račun Slovenije po torkovem zasedanju Varnostnega sveta ZN o Kosovu na zagovor poklicalo odpravnika poslov na srbskem veleposlaništvu v Ljubljani.


Podrobno: Vučić je namreč dejal, da je Srbija padla v past, ki so ji jo nastavile ZDA, Švica in Slovenija. Ne ve se, kdo je odvratnejši, Slovenci ali kdo drug, je rekel. Premier Robert Golob je izjave označil za skrajno žaljive, Vučić pa je nato zatrdil, da se želi opravičiti celotni slovenski javnosti, ne pa slovenskim politikom.


Zanimivo: Mimogrede, v nedeljo je v štirih občinah z večinskim srbskim prebivalstvom na severu Kosova potekal referendum o razrešitvi albanskih županov, ki so bili izvoljeni lani po bojkotu volitev s strani kosovskih Srbov. Zaradi bojkota vodilne stranke kosovskih Srbov je bila udeležba izjemno nizka.



Pirc Musar s predsedniki sosednjih držav za širitev EU

Ključno: Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je na srečanju s predsedniki štirih sosednjih držav (Hrvaške, Italije, Avstrije in Madžarske) zavzela za odprte meje v EU in njeno širitev.


Podrobno: Na povabilo Pirc Musar so v Slovenijo prišli predsedniki vseh štirih sosednjih držav. Sešli so se v okviru praznovanj 20. obletnice članstva Slovenije v Evropski uniji.


Ob podpori za odprte meje v EU in njeno širitev je Pirc Musar poudarila tudi pomen širitve kot enega najmočnejših geopolitičnih orodij unije in podporo pridružitvi novih članic, zlasti z Zahodnega Balkana. To je bilo prvo srečanje predsednikov omenjenih držav v Sloveniji po letu 2011.


Zanimivo: Zunanji ministri članic EU so dosegli politični dogovor o razširitvi sankcij proti Iranu po njegovem napadu na Izrael, ki ga je po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon podprla tudi Slovenija. Na zasedanju so se razpravi o nadaljnji podpori Ukrajini pridružili kolegi z obrambnega resorja. Minister Marjan Šarec je zagotovil, da Slovenija podpira vse aktivnosti za povečanje odpornosti in obrambne pripravljenosti EU in Ukrajine.



Evropski parlament z vrsto novosti

Ključno: Evropski parlament je na zadnjem zasedanju pred volitvami sprejel več zakonodajnih aktov.


Podrobno: V torek je Evropski parlament potrdil nova evropska javnofinančna pravila, ki so jasnejša in prožnejša od sedanjih ter prilagojena posamezni članici. Uporabljati se bodo začela prihodnje leto.


V sredo pa so evropski poslanci podprli spremembe evropske kmetijske politike, namenjene zmanjšanju administrativnega bremena, s katerim se pri izpolnjevanju pogojev za finančno podporo soočajo kmetje. Evropski parlament je podprl tudi prva pravila EU na področju boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter prižgal zeleno luč za evropsko kartico ugodnosti za invalide.


Zanimivo: Poleg tega je prižgal zeleno luč predlogu uredbe o prepovedi izdelkov, izdelanih s prisilnim delom, na trgu EU.



ZDA z več milijard vredno izredno pomočjo tujini

Ključno: Predstavniški dom ameriškega kongresa je potrdil okoli 100 milijard dolarjev (dobrih 93 milijard evrov) vredne zakone o izredni pomoči tujini. EU pa je povečala humanitarno pomoč za Palestince.



Podrobno: Prejšnjo soboto smo izvedeli, da bo Ukrajina dobila skoraj 61 milijard dolarjev (skoraj 57 milijard evrov), Izrael 26 milijard (dobrih 24 milijard evorv), indo-pacifiška regija - večinoma Tajvan - pa osem milijard dolarjev (slabe 7,5 milijarde evrov). Senat je zakone podprl 23. 4., nato jih je podpisal predsednik Joe Biden ter napovedal, da bodo pomoč Ukrajini v orožju začeli pošiljati takoj. V petek pa so ZDA na virtualnem srečanju skupine za Ukrajino naznanile novih šest milijard dolarjev (5,6 milijarde evrov) pomoči v obliki vojaške opreme, ki bo vključevala rakete za sistem patriot in drone. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da je Rusija zamudo pri potrjevanju vojaške pomoči v kongresu ZDA izkoristila za prevzem pobude na bojišču.


Dodajmo, da so ZDA Ukrajini že marca skrivaj poslale rakete dolgega dosega ATACMS, ki pa so tja prispele šele v aprilu, je potrdil State Department. Tega doslej niso objavili, ker so želeli ohraniti varnost delovanja raket. Rakete lahko zadenejo cilje oddaljene do 300 kilometrov.


Zunanji ministri članic EU pa so dosegli politični dogovor o razširitvi sankcij proti Iranu po njegovem napadu na Izrael. Vanje bodo zaradi dobav iranskih dronov Rusiji vključili še rakete in dobavo iranskim zaveznikom na Bližnjem vzhodu. Mimogrede, EU je spričo vse slabših humanitarnih razmer v Gazi, kjer se nadaljujejo spopadi med Hamasom in Izraelom, povečala humanitarno pomoč za Palestince in jim prek partnerskih organizacij namenila dodatnih 68 milijonov evrov. Ameriška vojska je medtem začela graditi pomol, ki bo povečal dostavo pomoči prebivalcem Gaze, delovati naj bi začel v začetku maja.


Združeni narodi so podali oceno, da je v Gazi, kjer Izrael že več kot šest mesecev in pol izvaja vojaške operacije, na kvadratni meter približno 300 kilogramov ruševin. Kot je sporočil Pehr Lodhammar iz Službe ZN za boj proti minam (UNMAS), je skupno v enklavi okoli 37 milijonov ton ruševin.


Zanimivo: Na več ameriških univerzah se so se okrepili protesti v podporo Palestini, pri čemer je na več univerzah prišlo celo do aretacij študentov. Protesti so se nadaljevali tudi naslednje dni, univerza v Los Angelesu je zaradi njih 25. 4. odpovedala glavno podelitev diplom.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Pri premierju Robertu Golobu so se ob 30. obletnici ustanovitve ESS srečali predstavniki sindikatov, delodajalcev in vlade. Minister za delo Luka Mesec je pojasnil, so se socialni dialog, ki je zamrznjen od julija lani, obuja, po podpisu protokola o delu ESS, predvidoma maja, in dogovoru o prednostnih temah pa naj bi socialni partnerji sedli za skupno mizo. V ospredju naj bi bile spremembe pokojninske in davčne zakonodaje. Dodajmo, da je DZ podprl novelo zakona o trošarinah. Po njej se bodo z junijem zvišale trošarine za tobačne izdelke. Dopolnila se bo opredelitev tobačnih izdelkov, namenjenih vdihovanju brez izgorevanja, ter izboljšali ukrepi za nadzor nad nepredelanim tobakom in mazalnimi olji. Vlada je potrdila tudi tri temeljne razvojno-usmerjevalne dokumente države na obrambnem področju, in sicer obrambno strategijo, vojaško strategijo in strategijo civilne obrambe. Dokumenti upoštevajo nove varnostne izzive, ki so v Evropi nastali po agresiji Rusije na Ukrajino.


V začetku tedna sta predstavnika Agencije za radioaktivne odpadke in Rika podpisala pogodbo o gradnji jedrskih objektov odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini. Pogodba je vredna okoli 93 milijonov evrov, dela naj bi bila zaključena v letu 2027. V četrtek pa smo zaznamovali dan ekološkega dolga za Slovenijo, ko smo v državi porabili vse razpoložljive vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Dan je letos nastopil teden dni pozneje kot v 2023. Evropa pa je lani zabeležila rekordno število ekstremnih vročinskih pojavov, kot so vročinski valovi, katastrofalne poplave, suše, silovite nevihte in veliki gozdni požari, sta sporočila evropski center za klimatske spremembe in Svetovna meteorološka organizacija (WMO).


Kriminalisti NPU so zaradi zlorabe položaja in nedovoljenega dajanja ter sprejemanja darili izvedli 23 hišnih preiskav v zvezi z Darsom. Kaznivih dejanj je osumljenih šest oseb, tri so ostala pri poskusu, z enim naj bi osumljeni omogočil drugi družbi pridobiti posel v višini 16 milijonov evrov. Obiskali so tudi nekdanjega predsednika Darsove uprave Valentina Hajdinjaka in Roka Snežiča. Predsednik preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume vpletanja politike v policijo, Aleš Rezar je v izjavi za medije dejal, da bo podal naznanilo suma kaznivega dejanja policiji, saj obstaja utemeljen sum, da so tajni podatki z zaprtega dela pričanja Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava nepooblaščeno prešli na Knovs.



Gremo še v tujino. Iz Gaze so poročali o odkritju množičnih grobišč na območju dveh bolnišnic. Izrael naj bi napadel cilje v Iranu, a brez večje škode. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je ob 38. obletnici jedrske nesreče v Černobilu posvaril pred morebitno katastrofo v jedrski elektrarni Zaporožje, ki jo je kmalu po začetku invazije na Ukrajino leta 2022 zasedla Rusija. Elektrarna je bila večkrat tarča obstreljevanja, za ogrožanje varnosti pa se medsebojno obtožujeta obe strani.


Začel se je sodni proces proti nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu zaradi ponarejanja poslovnih dokumentov v zvezi s plačilom pornografski igralki Stormy Daniels za molk o spolnem razmerju. Nekdanji izdajatelj tabloida National Enquirer David Pecker je 23. 4. na sodišču priznal dogovor o utišanju negativnih zgodb o Trumpu ter objavljanju negativnih zgodb o njegovih političnih nasprotnikih. Konec tedna pa je ameriško vrhovno sodišče obravnavalo zahtevo Trumpa po imuniteti v vseh sodnih postopkih. Odvetnik posebnega tožilca Jacka Smitha, ki vodi postopek v zvezi s Trumpovim spodnašanjem izidov predsedniških volitev leta 2020, je sodišče prepričeval, da imuniteta ni absolutna. Sodišče bo odločitev objavilo predvidoma do poletja. Dodajmo, da je prizivno sodišče zvezne države New York razveljavilo obsodbo nekdanjega filmskega producenta Harveyja Weinsteina zaradi spolnih zločinov iz leta 2020 ter odredilo novo sojenje. Med sojenjem so proti Weinsteinu namreč poleg dveh tožnic neupravičeno pričale še druge ženske.


Spodnji dom nemškega parlamenta bundestag je potrdil spremembe zakona o zaščiti podnebja. Po novem se izpolnjevanje ciljev za znižanje emisij toplogrednih plinov ne bo več ugotavljalo za posamezne sektorje, ampak bo merodajen le še cilj za celotno državo. Kritiki očitajo, da gre za rahljanje podnebnega ukrepanja. V Indiji pa se je začela druga faza parlamentarnih volitev. Glasovanje med drugim poteka v okrožjih, kjer so ta teden temperature presegle 40 stopinj Celzija. Volilna komisija se je zato odločila ustanoviti delovno skupino, ki naj bi pred vsako fazo preverila vpliv vremenskih razmer. Druga faza volitev poteka v okrožjih v 13 od 28 zveznih držav.


Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre


Comments


bottom of page