V ZDA so objavili nominacije za letošnje oskarje. Največ, kar 13 nominacij, je prejel film Oppenheimer. Si ga že pogledala? No, dogajalo se je še marsikaj drugega. Npr. vatikansko pritožbeno sodišče je na dve leti in pol zapora obsodilo duhovnika Gabrieleja Martinellija, ker je kot najstnik v predsemenišču svetega Pija X. v Vatikanu spolno zlorabljal mlajšega fanta - gre za prvo obsodbo v Vatikanu zaradi spolne zlorabe. Te zanima še kaj vse drugega se je dogajalo? Preveri malce nižje.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda prihajajoče izpitno obdobje)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če si že čisto preveč zaposlena z okraševanjem drevesca) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Stavkajoči zdravniki in vlada niso dosegli zbližanja
Ključno: Po skoraj dveh tednih zdravniške stavke predstavniki vlade in sindikata Fides niso bližje dogovoru. V Fidesu predlogom vlade pripisujejo le namen ponovnega izigravanja in nespoštovanje dogovorjenega. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel priznava, da jih zaostritev zdravniške stavke skrbi. Vse več nezadovoljstva je tudi med bolniki.
Podrobno: V drugem tednu stavke zdravnikov in zobozdravnikov v javnem sektorju so jo ti zaostrili. Večinoma so opravljali zgolj zdravstvene storitve, ki jih v času stavke določa zakonodaja, ponekod so zdravniki izrazili željo po preklicu soglasij za nadurno delo. Stavka zdravnikov je sicer po mnenju komisije za medicinsko etiko tudi ob spoštovanju vseh stavkovnih pravil s stališča etičnih vrednot za bolnike nekoristna, škodljiva in nepravična. Zaradi stavke so številne bolnike prenaročili oz. odpovedali nenujne zdravstvene storitve. GZS je opozorila na stisko zaposlenih, ki med stavko ne morejo prejeti bolniškega lista, čigar izdajanje je po navedbah ZZZS dolžnost zdravnika. Obenem direktorji zdravstvenih zavodov zagotavljajo, da je kljub stavki sindikata Fides za bolnike dobro poskrbljeno, kot je po sestanku z njimi povedala Prevolnik Rupel. V bolnišnicah naj bi doslej večinoma odpadlo od pet do 10 odstotkov storitev. Sicer pa ministrica vztraja, da nima mandata za udeležbo na pogajanjih s Fidesom.
V Fidesu so na stavkovnih pogajanjih zaman čakali predstavnike vladne strani, hkrati pa so brez Fidesa potekala pogajanja v okviru plačnega stebra za zdravstvo. Takšno ravnanje vlade v Fidesu razumejo kot umik vlade iz pogajanj. Menijo, da bi lahko stavkovna in stebrna pogajanja potekala istočasno, saj jih vodita dve pogajalski skupini. Da vladne strani na ta pogajanja ni bilo, po besedah ministra za javno upravo Franca Propsa ne pomeni, da se iz njih umika. Nanje bodo sindikat verjetno povabili za ponedeljek.
Zanimivo: Sodniki pa so končali dvotedenski protest. Podpredsednik Slovenskega sodniškega društva Andrej Ekart je ocenil, da so v tem času razširili zavedanje, da je spoštovanje odločb ustavnega sodišča eden od temeljnih stebrov ustavne ureditve. Ali bodo s protestnimi aktivnostmi nadaljevali, bodo odločali naslednji teden.
Državne obveznice
Ključno: Ministrstvo za finance je predstavilo projekt izdaje obveznic za državljane z ročnostjo treh let. Obseg izdaje bo 250 milijonov evrov, obrestna mera pa 3,4 odstotka. Vpis bo potekal med 1. in 16. februarjem.
Podrobno: Izdaja obveznice je namenjena polnoletnim fizičnim osebam s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji. Kasneje, ko bodo obveznice uvrščene na trgovanje na Ljubljanski borzi, bodo prosto prenosljive in jih bo lahko kupil kdorkoli. Minimalni znesek vpisa bo 1000 evrov, maksimalni pa 100.000 evrov. V primeru presežnega vpisa bo lahko število obveznic, ki bodo dodeljene posameznemu vlagatelju, manjše od vpisanega zneska, vendar ne manj kot 1000 evrov.
Obveznice bodo dostopne na 249 vpisnih mestih po vsej državi (37 poslovalnic NLB, 45 poslovalnic NKBM, 109 poslovalnic Pošte, osem poslovalnic BKS, 46 poslovalnic SKB, štiri poslovalnice Ilirike), in sicer prek petih distributerjev - NLB, NKBM, BKS, SKB in Ilirika -, ki sodelujejo z Ministrstvom za finance. Kot so še napisali na spletni strani ministrstva za finance, gre pri državnih obveznicah za naložbe, ki so namenjene zagotavljanju likvidnosti za potrebe države. Predstavljajo manj tvegano naložbo in bodo vodene in poplačane skladno z najvišjimi standardi transparentnosti in zaščite vlagateljev, kot vse do sedaj izdane s strani Republike Slovenije.
Vir: Urad Vlade RS za komuniciranje
S sprejetjem Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev se bodo obresti fizičnih oseb, ki vlagajo v vrednostne papirje države, izdane v skladu z Zakonom o javnih financah ter pri ponudbi javnosti ponujene izključno fizičnim osebam, tako za zakladne menice kot tudi za obveznice, izdane v letih 2024, 2025 ali 2026, pri plačilu dohodnine izenačile z obravnavo obresti iz denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah. To pomeni, da te obresti, skupaj z obrestmi iz denarnih depozitov, ne bodo obdavčene do višine 1000 evrov.
Zanimivo: Na ministrstvu so zapisali še, da želijo z izdajo ljudskih obveznic zagotoviti dodatna proračunska sredstva za državni proračun, ko se pričakuje najvišje izdatke za obnovo Slovenije po poplavah. Hkrati pa želimo s tem prispevati tudi k razvoju kapitalskega trga v Republiki Sloveniji in večjemu finančnem opismenjevanju prebivalcev ter aktivirati del vlog gospodinjstev na bankah, ki jih je po zadnjih podatkih Banke Slovenije okoli 29 milijard evrov.
Leto 2023 v Sloveniji in v svetu najtoplejše leto v zgodovini meritev
Ključno: Leto 2023 je bilo po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) v Sloveniji in v svetu najtoplejše leto v zgodovini meritev. Med glavnimi razlogi ostaja globalno segrevanje, pri čemer je od ukrepanja odvisno, koliko se bo temperatura v Sloveniji dvignila do konca 21. stoletja.
Podrobno: Po navedbah Arsa so temperature na svetovni ravni po letu 1970 strmo naraščala, od tega je zadnjih devet let najtoplejših v celotnem obdobju merjenja. Med vzroki za spremembe so globalno segrevanje, vremenski pojav el nino, ki smo mu bili priča od sredine do konca leta 2023, prav tako pa je blizu višek Sončeve aktivnosti, ki nastopi vsakih 11 let. Kljub možnosti ponovitve lanskoletnih poplav pa je povratna doba takšnih katastrofalnih dogodkov še vedno vsaj nekaj desetletij. Meteorologi opozarjajo, da lahko poplave v prihodnosti prizadenejo tudi druge dele Slovenije. Napovedujejo še, da se bodo temperature v Sloveniji do konca stoletja višale, lahko tudi za eno ali celo šest stopinj Celzija - odvisno od ukrepov.
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so predstavili osnutek podnebnega zakona, ki ga želijo sprejeti čim prej. Ministrstvo prav tako obnavlja nacionalni energetsko podnebni načrt in si prizadeva postaviti realne, vendar ambiciozne cilje do leta 2030. Poleg tega nameravajo na ministrstvu vzpostaviti podnebno pisarno z namenom krepitve sposobnosti prilagajanja na podnebne spremembe, ki bo občinam pomagala pri pripravi lokalnih in regionalnih načrtov.
Zanimivo: Prihodnja energetska mešanica Slovenije, če naj se stremi k razogljičenju in čim manjši uvozni odvisnosti, mora vključevati proizvodnjo elektrike z jedrsko energijo. Odločitev glede gradnje drugega bloka krške nuklearke (Jek 2) bi bilo treba sprejeti čim prej, so poudarili na posvetu, ki sta ga pripravila državni svet in Gospodarska zbornica Slovenije.
Nemci razkrinkali obsežno rusko dezinformacijsko kampanjo
Ključno: Nemško zunanje ministrstvo je razkrilo obsežno rusko dezinformacijsko kampanjo, v okviru katere naj bi prek več tisoč lažnih računov na omrežju X poskušali spodbujati nasprotovanje trenutni vladi in spodkopavati nemško podporo Ukrajini.
Podrobno: V obdobju med 20. decembrom in 20. januarjem se je pojavilo več kot milijon objav, ki jih je objavilo približno 50.000 lažnih uporabniških računov. V objavah so prevladovale kritike vlade kanclerja Olafa Scholza z očitki, da zanemarja potrebe Nemcev na račun podpore Ukrajini tako z orožjem kot pomoči v obliki sprejema ukrajinskih beguncev.
Poznavalci so prepričani, da je širjenje dezinformacij povezano s kampanjo Doppelganger, ki je povezana z Rusijo in se je prvič pojavila maja leta 2022, ko so bile tarča Velika Britanija, Francija in Italija. Lažne objave so posnemale novice znanih spletnih portalov, kot sta Guardian in Daily Mail. Zanimivo je, da se je število lažnih objav opazno zmanjšalo ob koncih tedna in ob dnevih, ki so v Rusiji prazniki.
Zanimivo: Dezinformacijska kampanja je vzbudila posebno skrb glede možnosti vplivanja na prihajajoče evropske volitve in volitev v treh vzhodnonemških deželah, kjer v anketah vodi skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD). Analitiki so opazili podobnost med tonom objav v kampanji in retoriko, ki jo uporablja omenjena stranka, znana po nasprotovanju vladni politiki do vojne v Ukrajini in naklonjenosti do ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Poljska vlada načrtuje liberalizacijo strogega zakona o splavu
Ključno: Poljski premier Donald Tusk je napovedal predlog zakona, ki bi omogočil zakonito in varno prekinitev nosečnosti do 12. tedna ter olajšal dostop do jutranje tabletke za mlade.
Podrobno: Po osemletni vladavini konservativne stranke PiS je nova poljska vlada pod vodstvom premierja Tuska predlagala spremembe zakonodaje o prekinitvi nosečnosti. Predlog zakona vključuje dovoljenje za zakonito prekinitev nosečnosti do 12. tedna ter ponovno omogoča prost dostop do jutranje tabletke za mlade od 15. leta dalje. Novi predlogi so nasprotovali omejitvam, uvedenim med prejšnjo vlado, ki so močno omejevale reproduktivne pravice žensk. Tusk pravi, da zakon predvideva, da bi morali mlajši od 15 let za jutranjo tabletko še vedno pridobiti recept. Kljub tej napovedi se pričakujejo težave v parlamentu, saj trenutna konservativna stranka PiS še vedno ima pomembno vlogo.
Nova vlada je tudi obnovila financiranje umetne oploditve iz proračunskih sredstev, kar kaže na spremembe v pristopu k reproduktivnim pravicam in zdravstveni oskrbi žensk v Poljski. V preteklih letih je bilo zaradi zaostritve zakonodaje organiziranih več množičnih protestov. Kljub temu je leta 2022 v državi prišlo le do 161 zakonitih umetnih prekinitev nosečnosti, v primerjavi s približno 2000 pred zaostritvijo zakonodaje leta 2020.
Zanimivo: Poljska vlada si prizadeva za liberalizacijo zakonodaje o prekinitvi nosečnosti in reproduktivnih pravic žensk, kljub trditvam konservativnega predsednika Andrzej Duda, ki nasprotuje splavu. Spremembe zakona, če bodo sprejete, bi pomenile prelom v politiki prejšnje konservativne vlade in prinesle olajšave glede dostopa do splava in jutranje tabletke.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Poslanci SDS so v državni zbor (DZ) vložili interpelacijo o delu ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh iz vrst Gibanja Svoboda. Med očitki navajajo sum oškodovanja davkoplačevalcev zaradi negospodarnega nakupa 13.000 računalnikov in zavajanje javnosti glede tega nakupa. Interpelacijo podpirajo tudi v NSi. Stojmenova Duh je v sredo očitke SDS zavrnila. KPK je morala začasno prekiniti postopek preiskave domnevnih pritiskov premierja Roberta Goloba na zaposlene na notranjem ministrstvu. Specializirano državno tožilstvo, ki vodi predkazenski postopek, je namreč ocenilo, da bi razkritje dela dokumentacije iz spisa, za katero je Golob kot stranka v postopku KPK zaprosil, škodovalo interesom predkazenskega postopka. Ko smo že pri KPK, omenimo še, da je prejel prijavo glede nakupa stavbe za sodišča na Litijski cesti. Pojasnili so, da bodo prijavo obravnavali v predhodnem preizkusu in v njem preverili sume kršitev iz pristojnosti KPK. Na širšem območju Policijskih uprav Ljubljana, Celje, Kranj in Nova Gorica pa so potekale hišne preiskave, povezane s sumi kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete in korupcije. Preiskave so potekale tudi na Mestni občini Ljubljana in pri županu Zoranu Jankoviću.
Finančni minister Klemen Boštjančič je na predlog Goloba postal tretji podpredsednik vlade, poleg ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanje Fajon ter ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca. Omenimo še, da je Fajon v svojem prvem nastopu na zasedanju na ministrski ravni v Varnostnem svetu ZN, ki ga je na temo položaja na Bližnjem vzhodu sklicala trenutno predsedujoča Francija, poudarila, da je treba nemudoma končati spopade med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas v Gazi. Dejala je, da se mora ustaviti pobijanje nedolžnih civilistov in jasne kršitve mednarodnega prava. Mimogrde, Slovenija je pozdravila odločitev Meddržavnega sodišča (ICJ), ki je v tožbi Južne Afrike proti Izraelu med drugim odredilo, da mora Izrael sprejeti učinkovite ukrepe za zagotavljanje nujne humanitarne pomoči civilistom v Gazi in preprečiti genocid v Gazi.
Nadaljujmo v tujini. V ZDA je guverner Floride Ron DeSantis izstopil iz tekme za predsedniško nominacijo republikanske stranke in podprl Donalda Trumpa. Ko smo že v ZDA omenimo še, da je ameriška zvezna država Alabama v četrtek z dušikom usmrtila 58-letnega Kena Smitha. To je bila prva usmrtitev obsojenca na smrt z dušikom, ki jo nasprotniki smrtne kazni opredeljujejo kot nehumano, okrutno in eksperimentalno dejanje. Alabama trdi, da je metoda povsem humana. Celoten postopek je trajal 22 minut. Tako Združeni narodi kot EU so bili kritični do usmrtitve.
Turški parlament je podprl pristopni protokol Švedske k zvezi NATO, ki čaka še na odobritev Madžarske. V Indiji je premier Modi odprl hindujski tempelj na mestu nekdanje mošeje, kar je pomemben dogodek v kontekstu indijske domače politike. V Donbasu (Ukrajina) je bil izveden smrtonosen napad na tržnico, ki je zahteval 25 življenj. Nad Rusijo je strmoglavilo rusko vojaško letalo z ukrajinskimi vojnimi ujetniki, pri čemer so se pojavile obtožbe med Rusijo in Ukrajino. Poljski predsednik Andrzej Duda je pomilostil nekdanjega notranjega ministra Mariusza Kaminskega in nekdanjega državnega sekretarja Macieja Wasika. V Franciji so potekali protesti proti novemu zakonu o priseljevanju. Zveza NATO je začela svojo največjo vojaško vajo, imenovano Neomajni branilec, v kateri sodeluje 90.000 vojakov iz 31 članic zavezništva in Švedske. V Nemčiji je bila skrajno desna stranka Domovina izključena iz javnega financiranja.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre