Hej hoj! Znova smo nabrale novice iz minulega tedna zate. Kot vedno, če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet! Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (oz. če si že zapadla v knjige in delo za šolo/faks/službo) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Parlamentarnih počitnic je konec
Ključno: Po koncu parlamentarnih počitnic, vlado in koalicijo čaka vrsta ukrepov (v zvezi z obnovo po ujmah, zdravstvena reforma, iskanje zdravstvenega ministra, digitalizacija šolstva, ohlajanje gospodarstva, proračuni za prihodnja leta ...).
Podrobno: Vladi je od na začetku leta napovedanih reform ostala le še zdravstvena reforma. Vendar, zaradi sredstev, ki bodo potrebna za obnovo po poplavah, trenutno tej reformi slabo kaže. Člani odbora DZ-ja za zdravstvo so v minulem tednu na seji obravnavali predlog novele zakona o duševnem zdravju. Na dnevnem redu je bil tudi predlog zakona o digitalizaciji zdravstva, a je koalicija predlagala umik te točke, ki so ga člani odbora tudi potrdili. Vprašanje ostaja tudi, kdo bo nasledil Bešiča Loredana, ki je nedavno odstopil z mesta ministra za zdravje - to funkcijo trenutno opravlja premier Robert Golob.
Na dnevnem redu vlade je tudi nadaljevanje pogajanj s sindikati javnega sektorja o reformi.
Prav tako pa bo vlada morala podrobneje spremljati in najti rešitve v primeru morebitnega poslabšanja gospodarskih razmer. Nekateri kazalci namreč kažejo na ohlajanje gospodarstva.
Zanimivo: Priprava proračunskih dokumentov bo tako velik zalogaj. V luči tega bo tudi priprava nadaljnjih ukrepov za sanacijo škode po poplavah, ki so nas prizadele v avgustu, velik zalogaj. Ob tem omenimo, da je vlada v minulem tednu ustanovila službo za obnovo po poplavah in plazovih. Med drugim je sprejela tudi predhodna programa odprave posledic škode na stvareh zaradi majskih neurij s poplavami. Prav tako je začel veljati interventni zakon z ukrepi za odpravo posledic in pomoč prizadetim v poplavah. Dodajmo še, da bodo junija še evropske volitve, kar pomeni, da se bodo kandidati že konec leta začeli potegovati za glasove volivcev.
Potrjen predlog resolucije o programu za enake možnosti žensk in moških
Ključno: Odbor DZ-ja za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na današnji seji potrdil predlog resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023–2030.
Podrobno: Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dana Juvana, na trgu dela številne ženske ne zasedajo enakopravnega položaja. Kot je dodal Juvan, bodo na vzgojno-izobraževalnem področju naslovili močno spolno zaznamovanost pri izbiri študijskih smeri, ki poglablja segregacijo na trgu delovne sile, v učne načrte in gradiva bodo vključili več vsebin o enakosti spolov. Ukrepe bodo usmerili tudi v zagotavljanje podpore žrtvam vseh oblik nasilja nad ženskami. Med drugim je treba okrepiti mrežo socialnovarstvenih programov za žrtve nasilja ter večjo pozornost nameniti preprečevanju spolnega nasilja in nadlegovanja. Na področju neenake dostopnosti do zdravstvenega varstva je treba posebno pozornost nameniti ženskam z nižjim socialno-ekonomskim položajem in premajhni odzivnosti moških v preventivnih programih, je povedal Juvan.
Evropski inštitut za enakost spolov je, kot je še izpostavil Juvan, pred dvema letoma Slovenijo omenil kot edino članico EU-ja, ki je na področju enakosti spolov nazadovala. Kakorkoli, pohvalimo pa se lahko z nekaterimi sistemskimi rešitvami, ki podpirajo enakost spolov. Mednje spadajo na primer eden najboljših sistemov vrtcev in šol s podaljšanim bivanjem, dostopen sistem javnega šolstva ter ukrepi za enakomernejšo razporeditev neplačanega skrbstvenega in reproduktivnega dela med spoloma.
Zanimivo: Predloga novele zakona o štipendiranju pa odbor ni obravnaval, saj so koalicijski poslanci pred tem vložili nov predlog besedila. Je pa pristojni odbor potrdil predlog zakona o dopolnitvah zakona o višjem strokovnem izobraževanju (ključni cilj tega predloga je prenos višješolske prijave na spletni portal eVŠ). Po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felde bo tako poenotena prijava za vpis za celotno terciarno izobraževanje.
Narava je pokazala zobe tudi drugod po svetu
Ključno: Grčija, Bolgarija, Španija, Brazilija, Hongkong, Tajvan in druge države so se soočale s hudimi vremenskimi razmerami, ki so zahtevale tudi smrtne žrtve.
Podrobno: Grčijo, Bolgarijo, Turčijo in Španijo so zajela huda neurja, ki so povzročila hudourniške poplave, v katerih je umrlo več ljudi. V Grčiji je padlo največ dežja v 24 urah, odkar v državi o tem zbirajo podatke. Zaradi neurij v Španiji, so oblasti za dele države razglasile najvišje, rdeče opozorilo. Na jugu Brazilije so pustošili nalivi in vetrovi. Sledila so opozorila pred nadaljnjimi poplavami in zemeljskimi plazovi.
Hongkong so po najobilnejših padavinah v zadnjih 140 letih prizadele poplave, oblasti pa opozarjajo tudi na nevarnost plazov. Številne ulice in nekatere postaje podzemne železnice so pod vodo, šole so zaprla svoja vrata. S hudim deževjem so se spoprijemali tudi v sosednji kitajski metropoli Šendžen. Tam so po podatkih oblasti imeli najobilnejše padavine, odkar so začeli zbirati podatke leta 1952. Poleg tega je vzhod Tajvana je dosegel tajfun Haikui, ki je prinesel močan veter in obilne padavine. Oblasti so odpovedale 200 domačih poletov ter ustavile železniške in trajektne povezave. Z ogroženih območij so evakuirali več kot 7000 ljudi.
Zanimivo: Leto 2023 bo najverjetneje najbolj vroče leto v zgodovini človeštva, povprečne globalne temperature to poletje pa so bile najvišje doslej, je objavila služba EU-ja za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S).
V Franciji vse več partnerskega in družinskega nasilja nad ženskami
Ključno: V Franciji se kljub poskusom, da bi zmanjšali število primerov partnerskega in družinskega nasilja nad ženskami, stanje na tem področju ne izboljšuje. V letu 2022 so trenutni ali nekdanji partnerji ubili 118 žensk, kar je štiri več kot leto predtem.
Podrobno: Torej, v Franciji je vsake tri dni ubita ženska - kot žrtev družinskega nasilja. Največkrat gre za francoske državljanke, stare od 30 do 49 let, veliko med njimi pa je brezposelnih, kot kažejo statistični podatki, ki jih je povzel Euronews. Izmed 118 umorov v letu 2022 je bilo 37 žensk že pred smrtjo žrtev nasilja trenutnega ali nekdanjega partnerja. Letos je bilo do konca avgusta že 77 žensk žrtev femicida.
Gre za nepovezano novico, pa vendarle, omenimo, da so francoske šole na prvi dan pouka zavrnile na stotine učenk v muslimanskih oblačilih. Francoski minister za izobraževanje Gabriel Attal je sporočil, da je v ponedeljek kljub prepovedi nošnje abaj v šole prišlo v teh muslimanskih ohlapnih dolgih oblačilih 298 srednješolk. Nekatere so se preoblekle, druge pa so poslali domov. Minister je pojasnil, da naj bi ta oblačila kršila posvetno zakonodajo na področju izobraževanja.
Zanimivo: Mehiško vrhovno sodišče pa je razveljavilo zvezni zakon, ki kriminalizira splav. S tem je potrdilo prejšnjo sodbo, da je kaznivost za umetno prekinitev nosečnosti neustavna. To pomeni, da mora biti splav dostopen po vsej državi brez kazenskega pregona.
Znanstveniki so vzgojili človeški zarodek brez sperme ali jajčec
Ključno: Ekipi znanstvenikov Weizmannovega inštituta iz Izraela je uspelo vzgojiti model človeškega zarodka iz matičnih celic, pri čemer niso uporabili ne sperme, ne jajčec ali maternice.
Podrobno: Izraelska ekipa raziskavo, objavljeno v znanstveni reviji Nature, opisuje kot prvi “popolni” model zarodka, ki posnema vse ključne strukture, ki se pojavijo v zgodnjem razvoju zarodka.
Modeli zarodkov, kot je ta v Izraelu, naj bi služili etičnemu razumevanju najzgodnejših trenutkov človeškega življenja. Prvi tedni po oploditvi jajčeca so obdobje drastičnih sprememb – od skupkov nedoločljivih celic do nečesa, kar nazadnje zazna ultrazvok. To je ključno obdobje, ki ga zaznamujejo tudi spontani splavi in prirojene napake, je pa dokaj slabo poznano. Pri raziskovanju zarodkov se znanstveniki spopadajo s pravnimi, etičnimi in tehničnimi vprašanji, se pa področje znanosti, ki posnema naraven razvoj zarodka, razvija zelo hitro.
Zanimivo: Model je podoben zarodku na 14. dan, še preden se oblikujejo temelji telesnih organov, je pojasnila ekipa z izraelskega Weizmannovega znanstvenega inštituta.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Člani sveta stranke so po enotedenskem glasovanju za koordinatorico Levice izvolili dosedanjo namestnico koordinatorja in ministrico za kulturo Asto Vrečko. Na čelu stranke bo nasledila Luko Mesca. Obrambni minister Marjan Šarec je glede nakupa osemkolesnikov pojasnil, da so poslali dopis za oddajo ponudb ZDA, Finski, Poljski, Romuniji in Italiji. K oddaji končne ponudbe niso pozvali le ZDA. Slovenija bo oktobra, dva meseca pred zasedbo mesta nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov, prevzela vlogo opazovalke.
Družba 2TDK je s konzorcijem podjetij SŽ-Železniško gradbeno podjetje, Kolektor IGIN, GH Holding in YM Construction danes podpisala pogodbo za tretji sklop del na drugem tiru. Vrednost še zadnje velike pogodbe pri tem projektu je 203,8 milijona evrov. Ljubljanski mestni svetniki bodo odločali o povišanju cen vrtcev, saj so se v zadnjih dveh letih izrazito povečali stroški. Vrtci naj bi se podražili za 27 odstotkov, starši naj bi s pomočjo subvencije v povprečju plačevali 15 odstotkov več. Konec tedna nas je nenadno umrl legendarni radijski voditelj Sašo Hribar.
Dogajalo se je tudi v tujini. Severno morje, dodobra prevetreno območje med Belgijo, Nizozemsko, Veliko Britanijo, Nemčijo in obronki Skandinavije naj bi dobilo več deset tisoč vetrnih turbin. Tako naj bi zagotavljalo oskrbo z električno energijo za celotno Evropo. Evropska unija od proizvajalcev mobilnih telefonov zahteva, da do konca leta 2024 omogočijo polnjenje prek enotnega polnilnika. Kljub nasprotovanju se je uklonil tudi Apple, ki bo septembra predstavil nov model Iphona in prvega s priključkom USB-C. Ameriško sodišče je v torek Enriqueja Tarria, nekdanjega vodjo skrajno desne skupine Ponosni fantje, obsodilo na 22 let zapora zaradi njegove vloge v napadu na kongres januarja 2021. Gre za najvišjo kazen v povezavi s tem napadom. V New Delhiju se je začel dvodnevni vrh skupine dvajsetih gospodarsko najpomembnejših držav (G20). V ospredju so predvidoma posledice vojne v Ukrajini, opuščanje fosilnih goriv in prestrukturiranje svetovnega dolga. Mimogrede, skupini G20 se pridružuje tudi Afriška unija (AU).
V Iranu so novinarki Negin Bageri in Elnaz Mohamadi obsodili na triletno zaporno kazen zaradi "zarotništva" in "tajnega dogovarjanja", a gre za delno pogojno kazen, zato bosta v zaporu ostali nekaj manj kot mesec dni, poročajo lokalni mediji. Potem ko je indijska sonda Čandrajan-3 pred dnevi pristala na malo raziskanem južnem polu Lune, je indijska vesoljska agencija Isro sporočila, da je uspešno izstrelila tudi sondo, s katero bo raziskovala Sonce. Kitajska vlada je predlagala namestitev posebne funkcije na pametne telefone in v aplikacije, s katero želi zmanjšati zasvojenost z internetom med mladimi. Severno Makedonijo pretresa škandal domnevne preprodaje zdravil za raka, ki naj bi jo več let izvajala organizirana kriminalna skupina na glavni kliniki za onkološke bolnike v državi na univerzitetnem kliničnem centru v Skopju.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comentarios