top of page

Tedenskih (s)pet, 2. - 9. 12.

Minil je še en teden, poln radosti in sladkosti. In napetosti, seveda. Si vedela, da so slovenski 15-letniki v mednarodni raziskavi PISA 2022 na področju matematične, naravoslovne in bralne pismenosti dosegli nižje rezultate kot leta 2018, znižalo pa se je tudi povprečje 83 držav OECD? Pri prvih dveh kazalcih so nad povprečjem, pri bralni pismenosti pa pod povprečjem OECD. Je pa Slovenija v zadnjem desetletju med 39 državami EU in OECD naredila največji napredek pri zmanjševanju števila otrok, ki živijo pod pragom revščine, kot kaže poročilo Unicefovega raziskovalnega centra Innocenti. Praznični deceber je, zato zaključimo ta uvod na vedri noti. Ameriška revija Time je za osebnost leta 2023 izbrala Taylor Swift.



Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda oblačno vreme)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če si že čisto preveč zaposlena) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!



Na sodniški stolček ICC sedla prva Slovenka

Ključno: Slovenija je dobila prvo sodnico na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) - Beti Hohler.


Podrobno: Natančneje, skupščina držav pogodbenic rimskega statuta za ustanovitev ICC je slovensko pravnico Hohler izvolila na položaj sodnice te institucije z devetletnim mandatom. Slovenija je s tem dobila prvo sodnico na tem položaju. V osmem krogu je Hohler, sicer strokovnjakinja za mednarodno kazensko pravo, od leta 2015 tudi tožilka ter članica prizivnega odbora ICC, dobila 82 glasov podpore izmed 123 držav pogodbenic.



Zanimivo: Na tem mestu dodajmo, da je Slovenijo obiskala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. V pogovorih z zunanjo ministrico Tanjo Fajon sta izpostavili nujnost širitve Evropske unije, glede vojne med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas pa sta se zavzeli za rešitev dveh držav, za katero je po njunem mnenju nujna tudi podpora arabskih držav.



Dva nova ministra ter napetosti v odnosih med vlado in socialnimi partnerji

Ključno: Državni zbor (DZ) pa je imenoval Jožeta Novaka za ministra za naravne vire in prostor, Franca Propsa pa za ministra za javno upravo. Konec tedna pa se je na shodu pred vladnim poslopjem zbralo okoli 1500 predstavnikov zaposlenih iz različnih delov javnega sektorja.


Podrobno: V ponedeljek so vlada in sindikati javnega sektorja (po skoraj dveh mesecih) nadaljevali pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij, na mizi je bilo usklajevanje plač z inflacijo. Vlada je predlagala delno uskladitev plač z inflacijo v drugi polovici 2024 po formuli oz. po trenutnih ocenah za 2,22 odstotka, sindikati so vztrajali pri višji uskladitvi že pred 1. julijem 2024. Ob delni uskladitvi plač z inflacijo pa vlada pričakuje tudi zamik uveljavitve stavkovnih sporazumov z zdravniškim, šolskim in visokošolskim sindikatom.


V petek pa so se predstavniki pristojnih ministrstev (ločeno) sestali s predstavniki zdravniškega sindikata Fides, šolskega sindikata Sviz in visokošolskega sindikata. Vladna stran jim je predstavila predlog za zamik rokov iz sklenjenih stavkovnih sporazumov. Za Fides je zamik rokov, kar v predlogu delne uskladitve plač z inflacijo predlaga vlada, nesprejemljiv. V drugih dveh sindikatih pa so pripravljeni na usklajevanje, vendar pričakujejo konkreten predlog.


Nova ministra (Novak in Props) pa sta po besedah premierja Roberta Goloba strokovnjaka z bogatimi izkušnjami, ki dobro poznata delovanje tako zasebnega sektorja kot javne uprave. Props je po potrditvi obljubil intenzivna nadaljnja pogajanja s sindikati javnega sektorja, Novak pa je izpostavil izvedbo ukrepov za popoplavno obnovo.


Zanimivo: Državni svet bo na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti skoraj celotne novele zakona o RTV Slovenija, ki jo je vlada pripravila z namenom depolitizacije zavoda. Oceno ustavnosti so vložili tudi za novelo zakona o zaščiti živali v delih, ki določajo imenovanje kvalificiranih prijaviteljev in uporabo izkupička od prodaje odvzetih živali.



Vrh EU-Kitajska in podnebna konferenca COP28

Ključno: V ospredju vrha EU-Kitajska je bilo uravnoteženje gospodarskega sodelovanja, v Dubaju pa se je nadaljevala podnebna konferenca COP28.


Podrobno: Prejšnjo soboto je več kot 110 držav na podnebni konferenci Združenih narodov (ZN) v Dubaju podpisalo zavezo, da bodo do leta 2030 potrojile svetovno zmogljivost obnovljivih virov energije. Več kot 20 držav, med njimi Slovenija, pa je pozvalo k potrojitvi svetovnih zmogljivosti proizvodnje jedrske energije v okviru prizadevanj za doseganje ničelnih emisij do leta 2050.



Emisije ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv bodo po projekcijah letos dosegle rekordne vrednosti. Glede na lani naj bi se povečale za 1,1 odstotka na 36,8 milijarde ton, ugotavlja poročilo mednarodnega konzorcija Global Carbon Project.


V četrtek, po vrhu EU, pa je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sporočila, da si bosta EU in Kitajska skupaj prizadevali za ponovno uravnoteženje gospodarskih in trgovinskih odnosov. Predsednica komisije je ocenila, da je Peking v luči nestrinjanj naredil korak proti Bruslju.


Zanimivo: Mimogrede, Italija je v sredo Peking obvestila, da odstopa od pobude Pas in pot. Italijanska premierka Giorgia Meloni je dejala, da mora Italija nadaljevati gospodarsko sodelovanje s Kitajsko, a pobuda ni prinesla želenih rezultatov.



Republikanci v ameriškem senatu blokirali dodatne milijarde za Ukrajino

Ključno: Kljub pozivu predsednika ZDA Joeja Bidna so republikanci v senatu blokirali nadaljnje razprave o predlogu več kot 100 milijard dolarjev vrednega zakona o dodatni proračunski porabi, med drugim za pomoč Ukrajini. Republikanci od vlade Bidna zahtevajo korenitejše spremembe mejne politike.


Podrobno: Senatni republikanci so že več tednov grozili, da predlog zakona ne bo šel naprej, če ne bo še več sprememb v vladni mejni politiki. Biden je v sredo pozval kongres, naj zagotovi dodatna sredstva za Ukrajino, saj da bo z zavrnitvijo pomagal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu do zmage. Ima pa Bidnova vlada na zalogi še okrog 4,66 milijarde dolarjev prej potrjene pomoči za Ukrajino.



Dodatni ukrepi na južni meji z Mehiko bodo očitno nujno potrebni za potrditev dodatne porabe za Ukrajino, saj brez tega predlog ne bo šel skozi predstavniški dom z republikansko večino, kjer številni konservativni poslanci nasprotujejo ameriški pomoči za Ukrajino. Vse manj verjetnosti je, da bo dodatna pomoč potrjena letos, saj se senatorji v kratkem odpravljajo na praznike.


Kakorkoli, zaveznice so v zadnjih mesecih močno zmanjšale pomoč Ukrajini, kažejo podatki Inštituta za svetovno gospodarstvo. Višina pomoči je po podatkih inštituta trenutno na najnižji ravni od začetka vojne.


Na tem mestu dodajmo, da je zunanja ministrica Tanja Fajon v imenu vlade podpisala sporazum o donaciji 1,5 milijona evrov, ki jih bo Slovenija še letos namenila Ukrajini za razminiranje.


Zanimivo: Medtem so zvezni tožilci ZDA sina predsednika ZDA Hunterja Bidna obtožili davčne utaje in goljufij. Med letoma 2016 in 2019 naj ne bi plačal 1,4 milijona dolarjev davkov. V primeru obsodbe mu grozi do 17 let zapora, to pa je že druga kazenska ovadba zoper Hunterja, saj je bil septembra obtožen nezakonitega posedovanja orožja.



Po koncu premirja nadaljevanje silovitih napadov na Gazo

Ključno: Takoj po koncu premirja je Izrael začel znova silovito napadati Gazo, kopensko ofenzivo so razširili na celotno enklavo.


Podrobno: K uvodu dodajmo, da je v petek v begunskem  taborišču Al Fara bilo ubitih šest ljudi, po družbenih medijih pa so zaokrožili posnetki pridržanja več deset palestinskih moških, slečenih do spodnjega perila.


Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN o položaju na Bližnjem vzhodu ponovno zahteval takojšnjo ustavitev spopadov. Dejal je, da surovost pripadnikov Hamasa ne mora opravičiti kolektivnega kaznovanja Palestincev. Osnutek resolucije z zahtevo za ustavitev spopadov so pripravili Združeni arabski emirat, vendar se obeta veto ZDA.


Mimogrede, evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je dejala, da v EU spričo konflikta v Gazi in prihajajočega prazničnega obdobja obstaja visoko tveganje za teroristične napade. Napovedala je dodatnih 30 milijonov evrov za zagotavljanje varnosti občutljivih krajev v EU, kot so verski objekti. Konec tedna pa so pogajalci Sveta EU in Evropskega parlamenta dosegli napredek v pogajanjih o migracijskem paktu, a še niso sklenili dogovora. Pogajanja bodo nadaljevali 18. decembra, napovedujejo v parlamentu.


Zanimivo: Odbor državnega zbora (DZ) za zunanjo politiko je v petek podprl prednostna področja delovanja Slovenije kot nestalne članice Varnostnega sveta ZN v letih 2024-2025. Kot je na napovedala zunanja ministrica Tanja Fajon, bo Slovenija v VS ZN delovala pogumno in konstruktivno, s svojim angažmajem pa lahko po njenem prepričanju pomagamo presegati blokade. Pred sejo so člani Gibanja za pravice Palestincev pred poslopjem DZ pozivali k ukrepanju proti Izraelu in kritizirali odziv slovenske politike na dogajanje v Gazi.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Zažnimo v Sloveniji. Predstavniki 15 gospodarskih združenj so na skupni novinarski konferenci opozorili, da so od vlade deležni le dodatnih obremenitev, ne pa tudi razbremenitev, ki so ključne za konkurenčnost gospodarstva. Povedali so, da med drugim želijo umik povečanja davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke med 2024 do 2028. Namesto tega davka predlagajo uvedbo obveznega solidarnostnega prispevka za popoplavno obnovo. V sredo so se delodajalci sestali s premierjem Robertom Golobom na temo interventnega zakona v zdravstvu, ki podaljšuje bolniško v breme delodajalca z 20 na 30 dni, a dogovora ni bilo. V SDS pa so po seji izvršnega odbora SDS ocenili, da ni več nikakršnega dvoma, da njihov poslanec Anže Logar ustanavlja svojo stranko. Njegove izključitve iz stranke ali poslanske skupine ne predlagajo, a njegove nastope odslej štejejo za stališča stranke v nastajanju. Logar se je odzval rekoč, da glede političnega udejstvovanja izven stranke SDS ni sprejel nobene odločitve.



Odpeketajmo še v tujino. Finančni ministri članic EU so se dogovorili, da bo vodenje Evropske investicijske banke (EIB) prevzela španska gospodarska ministrica Nadia Calvino, ki bo prva ženska na čelu banke s sedežem v Luksemburgu. 55-letnica je v boju za stolček premagala podpredsednico Evropske komisije, pristojno za konkurenco, Danko Margrethe Vestager, ki je sporočila, da se vrača v komisijo. Ko smo že v EU, finančni ministri držav članic EU so odobrili posodobljeni madžarski načrt za okrevanje in odpornost, s čimer so prižgali zeleno luč za izplačilo nekaj manj kot 920 milijonov evrov predplačila iz sklada za okrevanje po pandemiji covida-19 Budimpešti. Pri tem ji ne bo treba izpolniti nobenih pogojev.


Letos je bilo med opravljanjem svojega dela po svetu ubitih 94 novinarjev, kar je 27 več kot lani, je razvidno iz poročila, ki ga je objavila Mednarodna zveza novinarjev (IFJ). Tako kot lansko so tudi letošnje leto zaznamovale smrti novinarjev na vojnih območjih. V Gazi je od 7. oktobra življenje izgubil več kot en novinar na dan, skupno že 68. Armenija in Azerbajdžan nameravata normalizirati odnose in skleniti mirovni sporazum na podlagi načel suverenosti in ozemeljske celovitosti, je navedeno v skupni izjavi, ki sta jo sprejeli državi. Dodajmo še, da je Danski parlament sprejel zakon, ki kriminalizira neprimerno ravnanje z verskimi besedili. S tem so prepovedali sežiganje Korana.



Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!



- Starejše sestre

bottom of page